zirosi

Rezultat je neodločen – tam nekje med 0:0 in x:x. Vsekakor je bilo tudi zelo napovedljivo, kaj se bo zgodilo, že takoj, ko je naš evropski komisar prestopil na drugo stran. Kadar gre za vprašanja med EU, komerkoli izven EU in Slovenijo sploh ne more biti drugega vprašanja kot dvostransko.

Zato se mi zdi nekako absurdno, da nas razni naši EU komisarji in drugi “Evropejci” tretirajo kot nekakšne pobaline – glede na to, da smo tudi mi del te zaokrožene celote imenovane EU, je vsako naše dogovarjanje s komerkoli izven EU, vsaj v določeni meri tudi dogovarjanje med EU in slednjim.

Zgornji problem je vsaj nekoliko posplošen, vendar pa bi še posebej moral držati za to, kadar gre za naše vitalne interese, kot je na primer meja – če je naš vitalni interes, da imamo izhod na odprto morje, potem bi moral biti to tudi interes EU.

In če rečemo, da je vprašanje dvostransko, če kdorkoli to reče, mu lahko samo pritrdimo – to bi moral upoštevati tudi Rehn, ko se je šel posrednika: da je vprašanje dvostransko med nami, kot EU članico in Hrvaško kot kandidatko. Kar po svoje že v osnovi izgleda precej pristransko – vsaj moralo bi biti videti kot pristransko; konec koncev ga tudi mi plačujemo. Še enkrat: vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško je dvostransko vprašanje, vendar smo mi člani, Hrvati pa bi to še radi postali: mi smo EU, oni pa ne.

Osnovna (naša) napaka je seveda bila že v tem, da smo sploh dovolili Rehnu, da karkoli piše po svoje – sicer mi ni popolnoma jasno, kako tale EU deluje, vendar pa mi to, kar vidim, ni ravno najbolj všeč. Kot je videti, imamo razne šefe, ki se potem odločajo, kaj naj bilo najbolje za vse, potem pa ukrepajo – če je tako, je Rehn tokrat popolnoma zamočil: njegov prvi predlog bi moral biti tak, kot bi ga hoteli mi, ne pa da smo morali prosjačiti za razna dopolnila in popravke.

Ali pa so zamočili naši politiki, ki mu niso znali ali zmogli dati pravih navodil?

En odziv. na “Dvostransko vprašanje”