zirosi

Afera “lažnivec Golobič” prehaja v drugi krog, v afero “ultra zares” in vse skupaj dobiva že kataklizmične razsežnosti, kjer se je kot kaže vse skupaj spremenilo v tekmovanje lažnivcev, pljuvačev in trosilcev gnoja. Še nekaj časa nazaj bi si človek le težko predstavljal v kakšni medijsko-politični greznici pravzaprav živimo.

Za začetek imamo kar novega prvaka, ki mu je uspelo prekositi do sedaj nedosegljiva Grimsa in Jerovška: Andreja iz Štajerske. Človek nam najprej pojamra nad tem, kako se mora vlada (in najbrž tudi on ubogi revež) ukvarjati z aferami, namesto, da bi reševali svetovno krizo, nato pa še isti hip ustanovi parlamentarno komisijo, s katero naj bi raziskoval to svojo afero. To početje tega zmedenega kupčka nekoherence, (koherenca je eden bistvenih predpogojev za verodostojnost pa tudi eden od kriterijev za resničnost) in neskladja med besedami in dejanji, je Vojko lepo označil kot metanje dreka na ventilator.

Potem imamo tukaj tudi rdeči časnik, ki očitno postaja vedno bolj rumen: ker je bilo pokazano na njihovo zavajanje v prvi rundi, ko so ocenjevali premoženje veleposestnika Golobiča, so se lotili druge runde, kjer jim je uspelo s pomočjo neimenovane “nepremičnarke iz Lucije”, ki vrednost gozda ceni tam nekje od 5 do 50€ (čeprav se pri nas menda giblje od 0,2 pa do 2 € – najbrž je res, da se najdejo tudi dovolj neumni, da bi plačali 1000€, samo poiskati jih je treba: najhitreje se jih najde med desnosučnimi, kadar ocenjujejo vrednost premoženja, ki so si ga nagrabili levaki) tam  dokazati, da so se zmotili v prvi rundi – vmes pa so seveda odkrili novo Golobičevo “napako”. V glavnem cel kup zavajajočih špekulacij, ki bolj kot čemerkoli drugemu lahko služijo predvsem za zbujanje “foušije”.

Na koncu pa imamo še praktično vsa slovenska javna trobila (prednjačila je seveda naša javna hiša, ki se bo najbrž kmalu lahko preimenovala v TV Vatikan – še celo nova rumeno bela podoba, oblikovana po belo rumenem Vatikanskem zgledu jim vedno bolj ustreza), ki so takoj kupila slošno ljudsko izumljeni “ultra zakon”, in na ves glas glas razglašala, kako se telekomunikacije selijo na “visokošolsko ministrstvo”, čeprav pri nas nimamo nobenega takšnega ministrstva. Najbrž ne bi služilo svojemu namenu in ne bi šlo tako lepo v uho, če bi rekli, da se en urad za telekomunikacije ukinja in da se njegove pristojnosti selijo na drug urad, ki sodi pod Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in da je namen tega mogoče tudi nekoliko poenostaviti našo zbirokratizirano upravo, najbrž pa tudi Ultri vsaj nekoliko popraviti poslovno škodo, ki jo je utrpela zaradi enega svojega lastnika, ki se je ponovno lotil politike.

Ob vsem tem splošnem zavajanju in polivanju gnojnice vsenaokrog je ve bolj namestu vprašanje, ali je sploh še kje kdo, ki nas ne zavaja?