zirosi

bp je rekel/-la:

O modi je imel pred časom Miha Mazzini zanimivo mnenje, v katerem neizrečeno vzdihuje za nakurčniki:
http://friends.s5.net/mazzini/slonadom/dom12.htm

bp pa je včeraj hodil okrog, po Ljubljani jasno, kot bi ga glihkar sneli z jadrnice, čevlji brez štunfov, iz nekega usnja, ki mu morska voda ne škodi tako zelo, robustne kratke hlače s kupom žepov, polo majica, kljub temu da je že kar nekaj mesecev odkar je stopil na zadnjo jadrnico, na konja pa itak še ni prišel. Se mi zdi, da je zadnje čase oblačenje ležr in pa kežual, prvič, lahko že dražje, kot pa obleka in kravata, če na njej glih ne piše armani in, drugič, pravi, glej lahko si privoščim veliko prostega časa in počnem to in to, jadram, igram golf, tenis, skejtam, kadim travo, rejvam, poslušam to ali ono, poležavam na soncu (zagorelost in razne solariji).

obstajajo pa v naravi seveda tudi muhe, ki s črno rumenimi progami blefirajo, da so ose.

predvidevam, da je lahko to tudi način identifikacije z oz. prepoznavanje članov kakšnih manjših in razpršenih skupin med seboj, vsaj v posebnih situacijah, recimo naprimer, kje kjer se lahko srečajo kakšni zajebani gošavci, kjer je funkcionalno res edino primerno met kaj iz army shopa.

aja, mislim da sem pri vonnegutu, al pa kje drugje bral, kako se je včasih, recimo na kakšni čezoceanki, kjer kdo je kdo ni glih kot pri nas, kot pravijio bratje hrvatje: “zna se”, ločevala stara aristokracija od novoriš: oboji so nosili drage obleke vrhunskih krojačev in dragih materialov, vendar so bile te pri novoobogatelih vedno sijoče kot iz škatlice, nove, speglane, zrihtane, razlika je bila v načinu nošenja, ki je pri tistih s pedigrejem nekako malomarno.

bp ima v omari eno obleko za poroke, eno za pogrebe, ene dve v katerih naj bi zgledal kot ajti meneđer (biznis bat kežual) h katerim se obvezno nosi nekajdnevna brada, potem pa kup raznih zadev, v katerih se lahko udobno zvira in preteguje po raznih stolih pred računalniki, kar mogoče spada skoraj pod ta jezusov stil oz. neoblačenje in večinoma ga šele kakšna posebna socialna situacija pripravi do tega, da mu pride do zavesti, kaj obesit nase oz. za koga se predstavit.

bp je rekel/-la:

Meni se zdi samo, da se je Mazzini zaustavil prekmalu, da se v zadnjem času vračamo nazaj h kulturi prostočasja in vprašanje ni več kaj lahko v tej obleki naredim, ampak kaj lahko v neki obleki vse oz. najbolje počnem. V to se vklaplja tudi Žižek, oblečen je perfektno za branje ali pisanje knjig, gledanje DVD-jev in igranje rač. iger s sinom. Tista vmesna predavanja in podobno, pač vmesni nebodigatreba (kot je bilo videt recimo na predstavitvi knjige E. Pečarič).

Identifikacija, ki jo omenjeni Hranitelj recimo spet zoži nazaj tja do individualnosti, pa ni več z delom, temveč s prostočasnimi socialnimi aktivnostmi. Skejter, golfist, … V modnih revijah je manj poslovnih kostimov (že recimo v primerjavi z 80.) in precej več koktejl oblekic, moški v oblekah in kravatah, torej klasičnih sodobnih delovnih oblekah, pa so menda uniformni in dolgočasni.

Nerazumevanje Kuljiša in podobnih piscev pa je morda, kako se lahko nekdo Žižkove slave in statusa raje posveča svojim nedružabnim interesom oz. kako je lahko ostal en čisto navaden geek, kljub temu da deluje v javnosti. V tem je, imaš prav, bližje pripovedim o Janezu Krstniku, kot pa upodobitvam Jezusa iz Nazareta.