Svetlanini odmevi

Menda pesničina klofuta odmeva. Vsaj tako sem lahko prebral na teletekstu javne hiše. In menda odmeva tako, da naj bi celo vsak imel o temu svoje mnenje. Če sebe vprašam, lahko rečem samo še: VSA ČAST.

V danemu primeru me sploh ne zanima legalnost, pravičnost, kulturnost, kultura, ali karkoli takega.

Zanima me spontanost, sproščenost in moč.

Menda gre za osebne zamere (previ šef pisateljev). Seveda gre morda tudi za kaj takšnega. Gre pa še za marsikaj več. Gre za pravo mojstersko učenje.

Če se vpraša mene, je Svetlana dala klofuto celemu sistemu: sistemu slovenske kulture, ki je zmožen take klečeplaznosti, da mimo vseh (svojih) pravil podeli najvišje kulturniško priznanje keramičarju, ki je obložil papeževo zasebno kapelo.

Kar pa se tistega, ki ga je zadelo, tiče; – naj si to šteje v čast: bližje razsvetljenju ne bo nikoli.

Zaenkrat obstajano tri ženske na dostojnemu nivoju:

1. moja mati, ki me ni nikoli udarila, vendar pa rodila in zredila;

2. prof.  Cvetka (Hedget) Toth, ki je pokazala filozofsko pot s pestjo;

3. Svetlana Makarovič, ki pokaže, kaj je svoboda, umetnost in jajca.

(od 1 naprej vrstni red niti ni pomemben)

Ne bi verbalno branil nobene od teh, ker tega sploh ne potrebujejo, edino, kar lahko rečem, je: RAD VAS MAM (tudi nekaj tistih, ki niste napisane).

Lahko pa še nekaj povem vsem pljuvačem, ki raje pišejo, kot mislijo: Če ne boste pridni, vas bo Svetlana vzela!

hawgh

P.S.

Analitični duh mi ne da miru:

Kako si je prislužil klofuto: KLIK

Glede na to, da je članku naslov “Bolj poza kot iskrenost”, ljudje točno vemo, za kaj gre…

Pa še patetični opis: KLIK

Marijana Zlobca, ki je po svoji rutinski poti dopoldne odhajal v službo, je napad eminentne umetnice seveda presenetil. »Zgodilo se je takorekoč pred sodniško stavbo, na prehodu za pešče, Makarovičeva je pljuvala name, me zmerjala z gnusobo in oklofutala, da so mi očala padla na tla,« dogodek opisuje Zlobec. Makarovičeva pa: »Devet let sem šparala to klofuto in on točno ve, zakaj.« Kriv naj bi bil Zlobčev novinarski tekst po podelitvi Prešernovih nagrad daljnega leta 2000, kjer je pesnica zavrnila nagrado. »Spljuval me je tako, kot me ni nihče niti v rumenem tisku,« dodaja Makarovičeva, ki je nagrado najprej zavrnila iz javnosti neznanih razlogov, potem pa se je v kolumni Sobotne priloge le izjasnila, da jo je motil sonagrajenec Marko Rupnik. In tako je dopoldne opravila »dobro narejeno avtorsko delo«. Tudi poetično je bilo! Brez vzroka se roka priletne dame ne vzdigne.

Zlobcu pa se vse skupaj ne zdi niti malo poetično. Pesnice sicer ne namerava tožiti, ker niti nima prič dogodka, poudarja pa, da leta 2000 na nobenega od njegovih člankov pesnica ni reagirala. »To najbrž pomeni, da ni imela česa pripomniti.«

V jok pa na drevo.

Še Spomenka Hribarjeva – če bi dala čez koleno kakšnega jurišnika iz MSi in ga po nagi riti s pasom nažgala – bi se mogoče lahko uvrstila v ekskluzivni klub; od drugega mesta nazaj…

Pa sploh nisem porajtau – Marjana nobena ženska ne bi nikoli udarila – ti Marijani so pa že od nekdaj sumljivi (od mrtve reke naprej).

3 odzivov na “Svetlanini odmevi”

  • RazbOjniK je rekel/-la:

    1. Svetlana, ki pokaže, kaj je primitivizem, nadutost in nestrpnost

    A interpretacija svobode je v tem, da na ulici pretepamo ljudi?!?

    Nazadnje se spomnim, da je kakšna ženska koga v javnosti “na gobec” je bila to Elka Strojan. Zanimivo, da takrat o vrli Ciganki ni nihče govoril kot o “ženski na nivoju, ki je pokazala, kaj je svoboda, umetnost in jajca” …

  • zirosi je rekel/-la:

    Verigi vzrokov, ki sta za obema početjema se po moje precej razlikujeta – tako kot se razlikujeta tudi dlan in pest.

    Če je kultura to, da si tiho in vse mirno požreš, potem me boli kurac za vse skupaj – se bo pač treba prepisati med cigane.

    Živimo v časih, ko se je vse nasilje zminimaliziralo in postavilo na stran policajev in tistih nekaj banditov.

    Seveda lahko vseskupaj razlagamo v smeri primitivizma, ker pa sem jaz bolj idealist, na Svetlanino dejanje gledam bolj v smeri tega, da mora človek stati za tem, kar je in kar počne – z vsem svojim bitjem – konec koncev je pisunček, njo in njeno delo zreduciral na pozerstvo…

  • nik je rekel/-la:

    Bravo Svetlana.

    Ha, ha, “javna hiša”, TO je pravi naziv za tisto ustanovo…

Napiši odgovor

Modrosti...

Kdor od straha umrje, za njim s prdci zvonijo.

( Primož Trubar)

Iz Twiterja
zirosi: RT @mmirabilis: if u missed it: friday #49 Breakfast of champions :) #dailydoodle http://t.co/pyBg2dIx
7 hours ago
zirosi: Jamskega medveda - se reče tisti kosti, na katero so taminski neandertalci piskali. #jamskega
1 day ago
zirosi: Džez Cerkno!
1 day ago
zirosi: @TeaLogar Kolikor moči toliko pravic...
1 day ago
AngelMist666: @zirosi awe thank you sweetie!! A very nice Happy birthday 2 wake up too:) *Hugs* xxx
2 days ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]