Možje v kiklah
Človek, ki pri polni zavesti spremlja naša množična trobila, se nekako ne more znebiti občutka, da Slovenija ni samostojna država, še manj pa suverena. Tudi če pustimo ob strani naše EU poglavarje, ki jim naši politiki hitijo streči od spredaj in od zadaj, je še večji dokaz to, kako pozorno se spremlja potovanja neklega šefa neke druge države, ki naokrog potuje v kikli.
Ne samo to, da so se cel prejšnji teden vsaka poročila začemnjala s tem, da se je odpravil “sveto deželo” brez svoje križarske vojske, v zrcalu tedna je bilo temu posvečeno kar dobre 4 minute. Vse skupaj je delovalo tako nadrealistično, da sem moral prav preveriti, če ni to, kar gledam slučajno TV Vatikan.
Zares ne vem, kaj je bilo tako pomebnega pri tem, oziroma zakaj si take zadeve zaslužijo kaj več kot neko omembo? Lahko rečemo, da smo pač Slovenci večinoma katoliki, vendar pa še vseeno drži, da niso vsi slovenci katoliki, nekateri smo mogoče po sili razmer katoliki pa raje ne bi bili – če bi seveda sploh lahko izbirali.
In kaj je torej bilo tako pomembnega? Ali se bo morda končala kakšna vojna? Ali bodo Izraelci morada ubili kakšnega arabca manj? Ali se bo morda razstrelil kakšen terorist manj?
Ničod tega! Spremljali smo maškarado starčka v kikli, ki je veliko govoril pa malo povedal. Gledati smo morali šefa organizacije, ki je sodelovala pri največjih zločinih in še vedno tega ni zmožen priznati. Še danes pa prihajajo na dan njihovi dokumenti v katerih imajo napisana navodila, kako naj skrivajo zločince v svojih vrstah, ki jih je podpisal ta isti kiklar, ki tako rad govori o miru in morali. In smešna plat tega je, da ima starec v svojih trezorjih na varnem spravljena bogastva in predmete, ki so jih v tej isti deželi naropali klavci, ki so delali po ukazih njegovih predhodnikov. Seveda je tako lažje govoričiti o hudodelstvih, ki jih je storila neka druga organizacij, kjer je on bil samo član njenega podmladka.