Rešitev krize v Sloveniji

Zadnjič sem premišljeval, na izredno zahtevno temo, ki sicer ni z mojega foha, vendar pa me vseeno zadeva. Kako rešiti gospodarsko krizo v Sloveniji? Moram priznati, da mi zadeva sploh ni vzela veliko časa. Samo upošteval sem navodila pametnejših od mene in rešitev je prišla sama od sebe. Moramo  biti biti inovativi, moramo biti izvirni in pogumni, pri tem pa uporabiti svoje prednosti. V Sloveniji bi morali takoj legalizirati Marihuano.

In začeti saditi. Nato pa prodajati.

Seveda ima najbrž vse skupaj tudi kakšno negativno posledico, vendar pa sem prepričan, da je pozitrivnih prednosti te rešitve več:

  1. Splošna prepoznavnost Slovenije, nič več nas ne bi zamenjavali s Slovaško.
  2. Turizem.
  3. Trgovina. Več trgovine več biznisa (glede na to, da imamo odprte meje bi naši Evropski sotrpini k nam prihajali s kamion – kam peljejo nas pač ne zanima toliko).
  4. Razvoj in razcvet kmetistva (od hidroponike naprej), tudi več obdelane zemlje.
  5. Razvoj ostalih panog, ki bi lahko uporabljale konopljo kot meterial.
  6. Razvoj znanosti – vse skupaj bi vsekakor lažje raziskovali, če ne bi bila zadeva kriminalizirana; več idej, ki jih dobimo z bolj sproščenim odnosom do sveta.
  7. Zmanjša se kriminal (določen kriminal ukinemo, policaji pa imajo več časa za preganjanje ostalega).
  8. Več pobranih davkov (vse skupaj bi najbrž obdavčili kot tobak ali alkohol).
  9. Manjša privlačnost zadeve, ki je naenkrat kar dovoljena.
  10. Manj alkoholizma, če se ga zadevaš in piješ, boš zagotovo manj popil, poleg tega pa bi najbrž nekateri težki alkoholičarji ugotovili, da že celo življenje hočejo točno to.

In še bi lahko našteval. Hkrati pa nikakor ne morem najti nobenega dobrega razloga proti, razen tega, da bi nekoliko upadla prodaja raznih protibolečinski tablet in pomirjeval (zdravstveni morda nekoliko drži samo za tiste, ki bi kadili, sama uporaba pa ni omejena zgolj na kajenje; tista o napeljevanju na druge droge je precej bosa; druge škodljive posledice pa zaenkrat sploh niso dokazane, kot na primer to, da lahko povzroči psihozo pri psihotikih, ali depresijo pri tistih, ki so nagnjeni k depresiji, kar je bedarija).

Največja negativna bi najbrž bila prevsem pri tistih, ki ne znajo uživati in preprosto ne prenesejo občutka, da morda kdo vseeno uživa v temu, da živi.

Skratka, kriza je rešena, gospodarski razcvet pa zagotovljen.

6 odzivov na “Rešitev krize v Sloveniji”

  • jin je rekel/-la:

    Zakaj pa ne bi hkrati uvedli še dvajset komun, ki bi jih seveda plačevali z evropskim denarjem in takoj zopet odprli nov vir dohodka?

  • zirosi je rekel/-la:

    To je vsekakor že všteto.

  • (jm) je rekel/-la:

    Res ni nobene potrebe po tem, da bi bilo to prepovedano. Učinkov pretiranih pa tudi ne bi bilo :-) )

    Sploh to okoli prepoznavnosti Slovenije mi ni jasno. Boli te kita za prepoznavnost. To o prepoznavnosti so lansirali sesalci proračunskega denarja, ko so morali upravičiti svoje izdatke za potovanje po svetu na račun davkoplačevalcev,…

  • Martin je rekel/-la:

    In zato bodimo ponosni na to rastlino in oznanjamo to naokoli. Ne maram pa tistih, ki marihuano uporabljajo samo zase, se skrivajo ali celo zanikajo, da to počno.

  • zirosi je rekel/-la:

    @(jm)
    Eh tisto s prepoznavnostjo je itak brezvezna, je pa lansirana točno zato, ker bi se najbrž naši politiki takoj zgovarjali v smislu: “Ja kaj bojo pa drugi rekli?”. V tem smislu, da vsaka reklama je pač vseeno boljša kot nobena reklama.

    @Martin
    Se strinjam. Absolutno.

  • Dakini je rekel/-la:

    Ešter, ni se ti treba bat, da bi upadla prodaja protibolečinskih tablet … ker bi najbrž tudi farmacevtska industrija zelo hitro izkoristila marihuano za svoje namene. Po vsej verjetnosti bi se zelo hitro na tržišču pojavili tabletki ganja +C ali kaj podobnega. Sicer mladina najbrž ne bi nasedala temu, stare mame pa še vseeno raje kupujejo od priznanih DileRjev.
    Šalo na stran, težko je predvideti, kaj vse lahko nekaj takšnega povzroči, jaz sem glede pozitivnih učinkov tvoje “rešitve” precej skeptična.

Napiši odgovor

Modrosti...

Vsak očenaš ima na koncu amen.

( ljudska modrost)

Iz Twiterja
zirosi: @RagnarBelial :D pri turih se začne...
8 hours ago
RagnarBelial: @zirosi Se posebej, ce imas kake velike mozolje, ker lahko pocijo ..
8 hours ago
zirosi: @RagnarBelial Boljš kot pa kamen v hrbet. ;)
8 hours ago
zirosi: Še kukri da se spolira pal pa akcije! (mesarjeu kvartet je pa itak že dast nabrušen)
8 hours ago
RagnarBelial: @zirosi You are one cryptic person :)
8 hours ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]