zirosi

V torek sem sva se z Mesarjem z rahlim mačkom zbudila navsezgodaj ob ene desetih. In ker nisva vedela, kaj bi, razen tega, da bi šla na morje, sva vmes skočila še na Nanos. Akcija je dobila ime 42. tradicionalni pohod Power Rangersou na Nanos.

Navodila so takšna:

Z avtoceste Ljubljana – Koper oziroma Ljubljana – Nova Gorica se usmerimo na izvoz Razdrto. Cesti naprej sledimo v vas Razdrto in se skozi vas odpeljemo do velikega parkirišča nad vasjo.
Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po asfaltirani cesti, ki preko mostu preči avtocesto in nas na drugi strani pripelje do manjšega križišča pri planinskih smerokazih. Tu nadaljujemo levo po makadamski cesti do mesta, kjer se desno navzgor odcepi peš pot na Nanos. Pot se sprva vzpne po travnatem pobočju, nato pa gre v gozd, kjer nas po nekaj minutah pripelje na razpotje poti.
Nadaljujemo desno v smeri strme poti (naravnost položna pot). Pot se nato še nekaj časa zmerno vzpenja, preči melišče in se nato strmo vzpne. Naprej nas pot pripelje do prve jeklenice s pomočjo katere prečimo kratko rahlo izpostavljeno polico. Pot se nato strmo vzpenja po strmem a rahlo poraščenem pobočju. Naprej pridemo do za slovenske gore nenavadne verige, ki služi kot jeklenica. S pomočjo verige se vzpnemo po razčlenjenem skalovju do lepega razglednega mesta. Pot tu zavije nekoliko levo in se naprej vzpenja po neporaščenem pobočju. Na bolj strmih delih nam so nam v pomoč varovala, ki pa niso nujno potrebna. Večja previdnost je potrebna, če so tla mokra ali poledenela. Strmina nato popusti in pot nas pripelje na razpotje, kjer imamo za nadaljevanje dve možnosti. Pot naravnost gre do koče čez vrh, desna pa ga obide. Obe poti se malo pred kočo združita in sta približno enako dolgi (15 minut).

Seveda pa je Mesar vzel s sabo tudi svojo kanonado in zadevo poslikal – nastopa pa Pek (se pravi alias zirosi alias Ešter Klasse) obstaja tudi nekaj tozadevnih slik Mesarja, vendar jih zirosi še nima.

Izhodišče:

Izhodišče

Po zelo naporni poti in krajšemu postanku na Lomu, kjer sva se opremila s tremi litri Zale, enim Red Bulom, enim Bandidosom Powerjem in eno piksno šrotovega pira, sva prispela na izhodiščno točko (nekoliko sva se čudila, ko naju je prijazna gospa, katero sva spraševala v Razdrtem za pot, vprašala, če greva z avtom ali peš – res je, na Nanos lahko pridete tudi z avtom – pod pogojem, da nimate Ferarijeve šare). takoj za mano je most čez avtocesto, še nekoliko naprej pa prvi bar – podnanoški studenček.

Prvo križišče in prva težka odločitev – po strmi ali po počasni – po tahitri:

križišče

Grmovje:

Zvončki:

In trobentica:

Izhod na čistino in pogled v dolino:

Opremljena pot:

Kot sin planin:

Zasluženi in nujni požirek za zdravje:

na zdravje!

Pa še namig za vse deklice, ki ne vejo, kje sta Pek pa Mesar:

za vsa dekleta

(zaenkrat še čakata)

No ja, tako to zgleda, če gresta Pek pa Mesar malo na morje, spotoma pa še na kakšen grič. Prišla pa sva tudi do morja – tam pa naju je pričakala mama Nada z joto.