zirosi

Stvar je zelo resna. Če pogledam tako imenovane mladoekonomiste, postaja vse bolj očitno, da so iz faze tiščanja glave v pesek prešli v fazo posipanja s pepelom in zanikanje. Ekonomisti niso krivi! Ekonomisti se že v prvem letniku učijo, da so krize ciklični pojavi in zato niso krivi za največjo finančno krizo, kar smo jih doslej doživeli. Predmet, s katerim se ekonomija ukvarja pa je neskončno bolj zapleten od česarkoli znanega in napovedovanje vremena je mačji kašelj v primerjavi z ekonomskimi napovedmi.

Najprej z Razgledov zagrmi Jože Pavlič Damijan Ekonomiste na grmado, ekonomske fakultete pa požgite!, nato se v Financah razpizdiri Rado Pezdir: Ustrelite Mrkaića, obesite Pezdirja in zastrupite Šušteršiča, bolje vam bo! in sedaj doda svoje še papež slovenske mladoekonomistične cerkve, genij s kranjske Sorbone, njegova eminenca Mićo Mrkaić: Prekleti ekonomisti, krivi so za krizo!.

Vsem trem je skupno autodafejevsko dejanje samobičanja, prek katerega naj bi se očistili vse krivde in poiskali zunanje vzroke za trenutno stanje v svetovnem gospodarstvu zunaj tega, kar so še pred kratkim zagovarjali – predvsem pa zunaj tega, kar predstavljajo in zagovarjajo:

• Za krizo so krivi tisti, ki so si sposojali preveč denarja; in seveda to nikakor niso ekonomisti –  sposojanje denarja ni ekonomija in najbrž ekonomija sploh ne obravnavaposojanja in sposojanja denarja.
• Za krizo so krivi tisti, ki so posojali denar tistim, ki ga sedaj ne morejo vrniti – seveda tudi ti niso ekonomisti in seveda tudi ti nimajo ničesar skupnega z ekonomijo kot tako.
• Za krizo so krivi tudi tisti, ki niso pravilno regulirali sistema – menda tudi ti niso ekonomisti in tudiz njimi ekonomija nima ničesar skupnega.
• Za krizo so krivi tisti, ki so preveč špekulirali – seveda tudi ti niso ekonomisti, niti nimajo z ekonomijo kot stroko ničesar skupnega.
• Ekonomisti pa tudi niso krivi za to, da niso opozorili na prihajajočo krizo in njen obseg, čeprav se menda že v prvem letniku učijo, da so krize ciklični pojavi: napovedovanje kriz je namreč neskončno težje kot napovedovanje vremena pa čeprav so obstajali tudi taki ekonomisti, ki so opozarjali na prihajajočo krizo in njen obseg.

Skratka za krizo smo krivi vsi, razen ekonomistov – še najmanj pa so krivi akademski profesorji in raziskovalni ekonomisti. Pri vsem skupaj tole zaklinjanje »mladoekonomistov« še najbolj spominja na neko drugo druščino – na Rimsko katoliško Cerkev. Tudi slednja se je na začetku tega stoletja posipala s pepelom in priznala (celo opravičila) vse grehe svojih vernikov, razen svojih. Cerkev je pač sveta in kot taka ne more biti kriva za nič, kar storijo ali so storili njeni verniki.

V tem pogledu se tudi ekonomija izkazuje za neko kvazi znanost, ki se sicer zanaša na visoko matematiko in zapletene izraze, hkrati pa ne more niti opisovati realnosti, niti napovedovati prihodnjih dogodkov: izkaže se za golo ideologijo (kapitalizem je najboljši, trg je alfa in omega vsega, rast kapitala je bistvo vsega dogajanja), ki se skriva za fasado kvazi znanosti. Kot taka se lahko brani samo še s pozivanjem na vero in zaupanje in dejansko večina ekonomistov, zelo rada ponavlja, da gre pri tej krizi predvsem za krizo zaupanja, pri čemer pa ne povejo, da se ta izguba zaupanja najbolj opaža pri tistih, ki so na vrhu: pri bankirskih svečenikih kapitalizma.
Žal je tako, da je fizika kruta znanost, ki bi jo morala upoštevati tudi ekonomija: kar gre gor, pride dol, svet je omejen in na omejenem svetu, lahko neomejeno uspeva in raste samo (ekonomska) neumnost.

P.S.

Če sem koga izpustil ali spregledal se v naprej opravičujem, iskreno pa se opravičujem tudi za vsa užaljena verska čustva.

7 odzivov na “Ekonomisti v defenzivi”