Ekonomisti v defenzivi
Stvar je zelo resna. Če pogledam tako imenovane mladoekonomiste, postaja vse bolj očitno, da so iz faze tiščanja glave v pesek prešli v fazo posipanja s pepelom in zanikanje. Ekonomisti niso krivi! Ekonomisti se že v prvem letniku učijo, da so krize ciklični pojavi in zato niso krivi za največjo finančno krizo, kar smo jih doslej doživeli. Predmet, s katerim se ekonomija ukvarja pa je neskončno bolj zapleten od česarkoli znanega in napovedovanje vremena je mačji kašelj v primerjavi z ekonomskimi napovedmi.
Najprej z Razgledov zagrmi Jože Pavlič Damijan Ekonomiste na grmado, ekonomske fakultete pa požgite!, nato se v Financah razpizdiri Rado Pezdir: Ustrelite Mrkaića, obesite Pezdirja in zastrupite Šušteršiča, bolje vam bo! in sedaj doda svoje še papež slovenske mladoekonomistične cerkve, genij s kranjske Sorbone, njegova eminenca Mićo Mrkaić: Prekleti ekonomisti, krivi so za krizo!.
Vsem trem je skupno autodafejevsko dejanje samobičanja, prek katerega naj bi se očistili vse krivde in poiskali zunanje vzroke za trenutno stanje v svetovnem gospodarstvu zunaj tega, kar so še pred kratkim zagovarjali – predvsem pa zunaj tega, kar predstavljajo in zagovarjajo:
- Za krizo so krivi tisti, ki so si sposojali preveč denarja; in seveda to nikakor niso ekonomisti – sposojanje denarja ni ekonomija in najbrž ekonomija sploh ne obravnavaposojanja in sposojanja denarja.
- Za krizo so krivi tisti, ki so posojali denar tistim, ki ga sedaj ne morejo vrniti – seveda tudi ti niso ekonomisti in seveda tudi ti nimajo ničesar skupnega z ekonomijo kot tako.
- Za krizo so krivi tudi tisti, ki niso pravilno regulirali sistema – menda tudi ti niso ekonomisti in tudiz njimi ekonomija nima ničesar skupnega.
- Za krizo so krivi tisti, ki so preveč špekulirali – seveda tudi ti niso ekonomisti, niti nimajo z ekonomijo kot stroko ničesar skupnega.
- Ekonomisti pa tudi niso krivi za to, da niso opozorili na prihajajočo krizo in njen obseg, čeprav se menda že v prvem letniku učijo, da so krize ciklični pojavi: napovedovanje kriz je namreč neskončno težje kot napovedovanje vremena pa čeprav so obstajali tudi taki ekonomisti, ki so opozarjali na prihajajočo krizo in njen obseg.
Skratka za krizo smo krivi vsi, razen ekonomistov – še najmanj pa so krivi akademski profesorji in raziskovalni ekonomisti. Pri vsem skupaj tole zaklinjanje »mladoekonomistov« še najbolj spominja na neko drugo druščino – na Rimsko katoliško Cerkev. Tudi slednja se je na začetku tega stoletja posipala s pepelom in priznala (celo opravičila) vse grehe svojih vernikov, razen svojih. Cerkev je pač sveta in kot taka ne more biti kriva za nič, kar storijo ali so storili njeni verniki.
V tem pogledu se tudi ekonomija izkazuje za neko kvazi znanost, ki se sicer zanaša na visoko matematiko in zapletene izraze, hkrati pa ne more niti opisovati realnosti, niti napovedovati prihodnjih dogodkov: izkaže se za golo ideologijo (kapitalizem je najboljši, trg je alfa in omega vsega, rast kapitala je bistvo vsega dogajanja), ki se skriva za fasado kvazi znanosti. Kot taka se lahko brani samo še s pozivanjem na vero in zaupanje in dejansko večina ekonomistov, zelo rada ponavlja, da gre pri tej krizi predvsem za krizo zaupanja, pri čemer pa ne povejo, da se ta izguba zaupanja najbolj opaža pri tistih, ki so na vrhu: pri bankirskih svečenikih kapitalizma.
Žal je tako, da je fizika kruta znanost, ki bi jo morala upoštevati tudi ekonomija: kar gre gor, pride dol, svet je omejen in na omejenem svetu, lahko neomejeno uspeva in raste samo (ekonomska) neumnost.
P.S.
Če sem koga izpustil ali spregledal se v naprej opravičujem, iskreno pa se opravičujem tudi za vsa užaljena verska čustva.
Pred časom si imel zanimiv argument o distribuciji cepiv in cepljenju na temo “trg je alfa in omega”, morda bi ga bilo vredno tudi tukaj ponovit. Mogoče bi bilo zanimivo tudi zbrat kakšno primerjavo iz 20.-40. let prejšnjega stoletja, recimo med SZ in ZDA na temo “kapitalizem je najboljši”, sploh če gledaš skozi razvojno perspektivo, o “rast kapitala je bistvo vsega dogajanja” pa je lahko dosti že pokazat na enem grafu eksponentno rast populacije, porabe resursev, kapitala in morda še porazdelitev bogastva (kakšen odstotek bogastva je v rokah 1% najbogatejših). Pa še marsikaj podobnega bi se dalo dodat, recimo odstotek porabe znanih zalog fosilnih goriv.
In verjetno bi težko trdil, da si kaj bolj ali kaj manj selektiven od poljubnega ekonomista. Če pa že bi kdo trdil kaj takega, se pa še vedno lahko skriješ za kakšno kompleksno matematiko (zraven primešaš še malo filozofije) in ljudi zmerjaš s plebejci, ki ničesar ne razumejo.
Zelo zanimivi in včasih presenetljivi so tudi podatki o javnem zdravju in kakovosti življenja, ki jih je zbiral Hans Rosling mislim da za WHO. (http://www.gapminder.org)
Sam bi se še zmeraj imel za takega kmečkega ekonomista (samo gotovina ali pa kar konkretne stvari, nobenih dolgov – preprosto ne razumem koncepta dobre firme, ki se mora zadolžiti). Zadnjič sem nekje zasledil, da Tesla ni razumel koncepta denarja – pa ne v tem smislu, da ni znal z njim upravljati, temveč da ni razumel te celotne abstrakcije. Podobne težave imam tudi jaz: bolj, ko se poskušam prebiti skozi razlage raznih ekonomistov, bolj ugotavljam, da nimajo pojma, o čem govorijo, ali pa nekaj skrivajo. Se mi zdi celotna ta ekonomija denarja kot dolga povsem zgrešena zadeva, ki ni usklajena s preprosto ugotovitvijo, da je svet omejen (če si sposodim denar, moram za to plačati neke obresti, in najbrž si mora tudi nekdo, od katerega dobim denar jaz, nekje ta denar pridobiti ali izposoditi in prav tako plačati obresti ali pa mora nekomu nekaj prodati, ki mora pri ti do denarja: se mi zdi, da tako vedno pridemo do neke točke, kjer se vse skupaj zalomi: problem je cena denarja – na koncu pridemo do absurda, da imamo več denarja kot je stvari, ki bi jih lahko kupili in zadeva se mora nekje zalomiti).
Dodatni teoretski problem pa so tudi vse te kompleksne matematike. Na primer teorija iger nam ponuja odlično orodje za odločanje na podlagi pomanjkljivih informacij, vendar pa ta teorija predpostavlja neskončno racionalne subjekte odločanja (po teoriji iger je, na primer, izid šahovske partije vedno odločen).
Večni problem vseh teorij je, da so modeli: kot taki zgolj modelirajo in simulirajo realnost: ponavadi tisto realnost, katero že v naprej predpostavijo izdelovalci modelov, ne pa tiste realnosti, ki dejansko obstaja (v tem smislu vidim hudo metafizično napako večine ekonomskih modelov – : preprosto pozabljajo na fizično omejenost sveta). Tako dobimo čisto ideologijo: če se modeli ne skladajo z realnostjo, toliko slabše za realnost.
Podjetje, ki financira svoje investicije predvsem iz lastnega denarnega toka je recimo Spar. Ampak če bi Mirko Tuš počel enako, potem verjetno danes še ne bi vozil ferarija, da ne govorim o tem, da bi ga drugi prehiteli. Mirkotu se je pač mudilo. Katera od teh je zdaj zato boljša firma, pa ne znam od daleč presodit.
In dokler imajo škrti Švicarji (Spar) denar v banki in ne v modrocu, je čisto vseeno, kako financirajo investicije. Se bo že našel kje kakšen Mirko, če ne Mirko, pa Slavko, z idejo, kako služit denar in ga del dajat bankirjem.
In ker en drug Mirko okrog Ljubljane pridno nabira baker, benti cigane, ki so mi prejšnji teden z nadstreška sneli žlebove, pa če so, al pa če niso Romi, se količina bakra, ki se ga da v kaj predelat, povečuje. In za predelat več bakra, je potrebno več dela in več denarja. In več ljudi to večjo količino bakra z lahkoto (u)porabi.
Dokler vse raste, populacija, gospodarstvo, vse nekako gre, ko se rast ustavi, se pa najprej servisira upnike, torej banke in nato pride na vrsto vse ostalo. Jeba.
Jeba2 ki jo gledamo zdaj, pa po mojem nastane, ko je denarja preveč in cene določenim vrstam premoženja zrastejo čez mere vsaj približno sorazmernega in racionalnega. Tudi meni ni jasno, kaj točno je vzrok in kaj posledica, zna bit, da imajo nizke obrestne mere precej vzpodbujevalno vlogo, oz. rata taka lepa pozitivna povratna zanka. Pri tem se mi pa ne glede na situacijo “credit crunch” ne zdi tako nenavaden odziv, saj se premoženje bank iz zdaj vemo napihnjene denarne oblike tako lažje spremeni v kolateralo oz. kaj bolj realnega.
Zadnje dni sem nekaj zelo od daleč vohal statistično mehaniko, tam se še do neke mere recimo kar zavedajo svojih omejitev. Ampak potem pa začnejo govorit o samoorganizaciji in edino merilo, kdaj se neka reč samoorganizira, ima opravit z neredom v naših glavah in opisih, s tisto entropijo, ki ji rečemo informacija (več informacij, večji nered). No v resnici s kompleksnotjo (drugo pakovanje), ki se s samoorganizacijo seveda veča in ne manjša.
Pozdravljen,
seveda so zanimiva mnenja ”neekonomistov” o trenutnih perečih vprašanjih glede krize in recesije. Pa vendarle; Ekonomija je klasična družbena veda, ki se ukvarja z družbenimi pojavi – kaj proizvajati, kako in za koga,… torej o ekonomskih vprašanjih družbe.
Če torej sledimo tvoji logiki, da ekonomiste obtožimo za aktualno krizo (btw. to ni nikakršen nov pojav, saj so se podobne krize v gospodarstvu res periodično že pojavljale v takšni ali drugačni obliki), bi recimo lahko biologe, (ki tudi na svojem področju raziskujejo in pojasnjujejo pojave v naravi) obdolžili za raznorazne mutacije živih bitij (ki se tudi periodično pojavljajo).
Družba in sistemi družb se skozi čas razvijajo. Kakor se tudi človek razvija v svojih sposobnostih in pogledih. Ni rečeno, da se vedno razvija v ”pravo” smer. Pa vendarle, kdo pa lahko definira ”pravo” smer? Trenutno se nahajamo, kjer se pač nahajamo. Se pa tudi razvijamo. In preučevanje, tako na področju biologije, kakor koneckoncev tudi ekonomije, nam v tem razvoju pomaga. In če preučimo in analiziramo pretekle dogodke in napake, si lahko pomagamo pri razvoju v ”pravo” smer.
Če sklenem… na vede, kot take, ne smemo gledati negativno, ampak jih moramo razumeti in razvijati. Le z izobraževanjem se bomo lahko soočili s problemi, ki jih je v sodobnem svetu seveda precej več, kot pa jih je bilo še pred 20 leti v obdobju tako opevanega socializma in titoizma.
p.s.
tudi teorije so nastale iz nekih dejstev in predpostavk. Je pa res, da nam kot same niso dovolj blizu in razumljive, saj je človeška narava takšna, da je miselnost ožje usmerjena. Če pa se ekonomske teorije in modeli proučujejo na makro ravni, pa stvari postanejo veliko bolj jasne. Če pogledamo npr. japonsko gospodarstvo, lahko takih potrditev teorij in modelov naštejemo precej veliko.
Do neke mere se strinjam, vendar biologi ne postavljajo bioloških zakonitosti, biologi tudi niso vpisani neposredno v samo biologijo (z izjemo ljudi, ki se gredo genetiko – kar pa je čisti tehne).
Potemtakem sem jaz filozof ekonomije.
Medtem, ko ekonomisti so del ekonomije (ekonomisti so del problema) in jih je potrebno proučevati, tako kot sam družbeni pojav, ki semu reče ekonomija. Tu pač ne morem pristati na nek slepi tek. Ekonomisti učijo ekonomiste in politike in finančnike in bankirje, ki močno vplivajo na celoten sistem.
Mislim da malo mešaš. Za krizo, ki je nastala v ZDA niso krivi ekonomisti, pač pa bančniki, borzni posredniki in pogoltni vlagatelji. Ekonomisti pa sedaj proučujejo nastale posledice in iščejo razlage ter ukrepe za blažitev. Takšnih mahinacij in finančnih vzvodov v poučevanju ekonomije še ne bomo našli, saj je še prekmalu za njihovo analizo. Ti modeli so nastali v ozkem krogu ”posvečenih” ljudi, nikakor pa ne na osnovi temeljnih naukov ekonomije. Mnenja sem, da se takšne anomalije pojavljajo predvsem v poslovnem in ne akademskem svetu.
Vsaka banka ima glavnega ekonomista, navadno kar s celim oddelkom.
http://en.wikipedia.org/wiki/Chief_economist
Njegove naloge vključujejo prav to, razmislek o posledicah in učinkih bančnih operacij.
Nekompetentnost ni opravičilo.