O naših hrvaških prijateljih

Borut Pahor nas zadnje čase krepko preseneča. Zadnje največje presenečenje je blokada hrvaških pogajanj za pristop v EU. In kakor me je prej presenečal negativno, tako me zdaj pozitivno. Upam, da bomo lahko preko tega stopili v politični realizem, ki je bitka interesov, ne pa nekakšen trening okusa visoke morale ali poznavanja prava, še najmanj pa izvajanje bratstva v praksi.

Zadevo vsekakor podpiram. Mogoče bi do hrvaške morali biti še bolj pošteni in jim lepo povedati, da jim preprosto ne pustimo v EU, dokler se ne govorimo o meji – če se ne bi se preveč upirali temu pristopu pa bi od njih zahtevali še, da uredijo mejo tudi s Srbijo in Bosno.

Če je na primer naš nacionalni interes, da ohranimo izhod na odprto morje, potem je potrebno izkoristiti vse adute, kar jih imamo in ravno naše članstvo v EU je eden najmočnejših adutov – če ne kar najmočnejši. Zato je skrajno neumno, če tega ne uporabimo.

In če se je nekako uspelo poenotiti našim politikom še vedno obstajajo nekateri prijatelji, ki jim je več mar njihovih vikendov na Hrvaškem kot pa Slovenskega ozemlja – seveda saj je najlažje menjati nekaj, kar sploh ni tvoje. Tako se radi skrivajo za “dobrimi sosedskimi odnosi”, čeprav je jasno, da je teh dobrih odnosov vedno manj in da je ravno nedefinirana meja najpomembnejši razlog za to. Nekateri gredo celo tako daleč, da bi jih lahko imel kar za hrvaške plačance – čeprav so tudi na našem plačilnem spisku. Drugi pa ne razumejo oziroma nočejo razumeti, kaj je nacionalni interes, zakaj sploh meje obstajajo in kaj je država.

Načeloma se vsi kolikor toliko resni ugovori naslanjajo na popolnoma zgrešeno predpostavko, da je določanje meje med Slovenijo in Hrvaško samo nekakšno dvostransko vprašanje (ki naj bi ga paradoksalno reševali z arbitražo tretjega ali pa na sodišču..), pri tem pa popolnoma spregledajo, da smo mi vstopili v EU in da je ta meja tudi meja med EU in Hrvaško: čeprav se najbrž takoj najdejo druge članice v EU, ki se jim naše ozemlje ne zdi dovolj pomembno in ni v njihovem interesu, zato ga zlahka zamenjajo, če le vidijo, da bodo tako lahko stregli svojim interesom. Zato se mi zdi tale blokada še posebej pomembna, saj je prvič postalo očitno, da je ta meja tudi problem EU, še bolj pa to, s kakšno lahkoto ostale članice trgujejo z ozemljem drugih – menda gre samo za 25 km morja, je zaničljivo rekel nek Francoz…

Skrajni čas torej, da se je prekinilo politikantsko diplomatsko leporečje in se začelo z realnopolitičnim bojem interesov. Pa tudi, če bo kdo mislil kaj grdega o nas – je nek Italijan svetoval svojemu vladarju, da je vsekakor bolje, da se te bojijo, kot da te imajo radi…

En odziv. na “O naših hrvaških prijateljih”

  • jin je rekel/-la:

    Oh, realizem v politiki vsekakor pozdravljam. Ne morem pa pozdravljati razpihovanja strasti na obeh straneh, saj v resnici ne gre za kakšne posebej velike ozemeljske spore. Slovenija ima svoje interese glede izhoda na morje in to je tudi edino pomembno v tej igri. Vse drugo je nekaj metrov sem in nekaj metrov tja. Zaradi tega ne bo na slabšem ne Slovenija, ne Hrvaška in pametno bi bilo, da se obe strani takoj dogovorita o arbitraži in se tudi zavežeta, da bosta rezultate spoštovali.

    Hrvaška ni pripravljena za vstop v EU, pa ne zaradi Slovenije, ampak zaradi notranjih težav. Navsezadnje tam ubijajo novinarje, zapirajo mulce, ki si na spletu drznejo kritizirati oblast, nimajo razčiščene preteklosti glede etničnega čiščenja Srbov, imajo ogromno korupcije in zanič gospodarstvo. Takšna država je za Unijo prej problem več, kot pridobitev. Že Romunija in Bolgarija sta bili korak predaleč.

    Kar se pa tiče nacionalnega interesa, me prav zanima, kaj ima ta interes z mojimi interesi. Bo meni šlo kaj bolje ali slabše zavoljo teh razprtij? Ne hodim na morje na Hrvaško, ne poznam nobenega Hrvata, v trgovini kupujem tisto, kar mi je všeč in ne gledam na državo porekla. Problem meje mi je izredno oddaljen in nihče mi še ni pojasnil, zakaj bi bil problem meje zame bolj pomemben kot problem socialnih razlik v tej državi. Ali pa na primer to, da bi nam nekateri radi ukinili denar za malico in prevoz in nas prisilili delati po 50 ali 60 ur na teden. To so zame problemi, zaradi katerih se lahko jezim.

Napiši odgovor

Modrosti...

Do tu gre slava, a dalje glava.

( ljudska modrost)

Iz Twiterja
AngelMist666: @zirosi Hmm sarcasm ?? ;) Lol
3 days ago
zirosi: @RagnarBelial :D pri turih se začne...
4 days ago
RagnarBelial: @zirosi Se posebej, ce imas kake velike mozolje, ker lahko pocijo ..
4 days ago
zirosi: @RagnarBelial Boljš kot pa kamen v hrbet. ;)
4 days ago
zirosi: Še kukri da se spolira pal pa akcije! (mesarjeu kvartet je pa itak že dast nabrušen)
4 days ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]