Ali tudi Pahor laže?

Janez Markež je dokazal, da lažeta tako Anton Rop kot tudi Janez Janša, v teh dneh pa se je izkazalo, da je lagal Karel Erjavec. Seveda je jasno, da je vse, kar nam politiki govorijo samo bulšit, ki je morda lahko kdaj celo resničen, vendar pa vseeno ostaja bulšit. Kar dva predsednika vlade pa sta se izkazala za lažnivca. Kako pa je z ohranjanjem te tradicije pri tretjem?

Eden redkih politikov, ki ga še niso ujeli na laži (oziroma se trenutno ne spomnim nobene očitne laži), je naš večni Dimitrij, ki ne laže. Zagotovo pa je resnični mojster bulšita in menjave: najbrž eden tistih, ki sploh ne verjame v katerokoli drugo realnost kot svojo, zato laž v njegovem svetu niti ne more obstajati, saj je tam resnično samo to, kar reče Dimitrij.

Večji problemi so z Borutom, saj postaja več kot očitno, da nekako ne najde pravih argumentov za to, da si je vzel Rupla za svojega letečega svetovalca za zunanje zadeve in s tem dobro razočaral vse svoje volivce. Vsi njegovi argumenti delujejo kot da ne razume, kaj je storil, oziroma kot da ne zna povedati, zakaj je to storil: za moje pojme deluje kot slab lažnivec, pri čemer se poskuša nekako izmotati z igranjem žrtve – nekako v stilu, da bo prišlo še veliko nepriljubljenih ukrepov, ki jih bo moral storiti. Skupaj z vso to nujo se nekako dozdeva, da Rupla le ni sprejel po neki svoji prosti odločitvi, temveč zaradi neke nuje, ki pa ostaja zelo slabo pojasnjena. Človek bi mislil, da je ta nuja gospodarska kriza, vendar v tem primeru Rupel zagotovo ni nekdo, ki bi se kakorkoli spoznal na reševanje gospodarskih kriz, temveč prej na povzročanje diplomatskih in drugih zapletov. Tudi tista z imenikom je zelo bosa: konec koncev je Ruplov imenik vezan na funkcijo pa tudi ljudje iz imenika se menjajo – predvsem tisti iz Amerike, Rusov pa Dimitrij nikoli ni preveč maral.

Vsekakor se zdi, da je resnica nekje zunaj. Prvi preizkus Pahorjeve resnicoljubnosti je že na obzorju: izkazalo se je, da ima v svoji vladi lažnivca, ki je tako rekoč ves svoj mandat lagal – največ o oklepnikih.

Osnovna Erjavčeva laž iz leta 2006

Minister za obrambo Karl Erjavec v parlamentu septembra 2006: “Minister za obrambo javno in jasno pove – 135 oklepnikov, 63 milijard z vso konfiguracijo.” Zdaj je uradno znano, da je Erjavec kupil 135 oklepnikov za 63 milijard tolarjev toda brez vse konfiguracije.

O njem samem bomo lahko najprej sklepali po tem, kako bo opravil z lažnivci v svojih vrstah. Vsekakor pa se bo izkazalo, kakšni so resnični vzroki za zaposlitev Rupla in koliko bulšita ali laži nam je o tem natrosil.

In še misel dneva:

Politiki so javna last, kot divjad so in jih je treba loviti.

(po spominu povzeto po J Markežu)

8 odzivov na “Ali tudi Pahor laže?”

  • jin je rekel/-la:

    Oh, prepričan sem, da tudi Pahor laže. Kar mene tukaj zanima, je tako imenovana plemenita laž, torej ali politiki lažejo v korist tistih, ki so jih izvolili, ker so pač sposobni videti naprej in vedo, da je včasih potrebno ljudstvo pretentati, da bi taistemu ljudstvu čez nekaj časa šlo bolje.

    Kot npr. ko nekateri pravijo, da je v časih gospodarske krize potrebno lagati, da je vse dobro, sicer bi ljudje začeli pretirano varčevati in bi gospodarstvo še hitreje izgubljalo tla pod nogami. Laž bi v takšni situaciji bila celo dobra za vse.

  • zirosi je rekel/-la:

    To naj bi bila tista laž iz Smrkcev, ko so Smrkci na pohodu in sprašujejo Ata Smrka: “Ata Smrk, je še daleč?”, on pa jim enkrat odgovori, da je daleč, da ni več daleč, drugič da ni daleč in tretjič spet, da je še zelo daleč…
    Tudi plemenita laž ali dobronamerna laž, je še vedno čisto navadna laž, samo, da lažnivec laže samemu sebi ali pa celo verjame samemu sebi, da bo z njo proizvedel dobre učinke. Laž je problematična, da ne rečem destruktivna zato, ker uničuje zaupanje.
    Kar pa se gospodarske krize tiče, je tu še večji problem, saj je laž tu še bolj očitna: kako boš nekomu, ki je zaradi gospodarske krize ostal brez službe, lahko lagal, da je vse dobro? Da bi preprečili pretirano varčevanje bi morda res bilo bolje, če bi kar vsakemu država nakazala kakšnih 500€, to bi bil po moje precej boljši signal, da ni potrebno pretirano varčevati kot pa laž in zapravljanje davkoplačevalskega denarja za reševanje tistih, ki so najbolj krivi za krizo…

  • jin je rekel/-la:

    Veš tisto zgodbo, kako je v nekem kraju v Rusiji pred leti zmanjkalo soli? No, nekdo je začel govoriti, da bo soli zmanjkalo, kar je ljudi prestrašilo. Vsak se je spravil v trgovino in začeli so na veliko kopičiti sol. In glej ga zlomka, soli je res zmanjkalo :)

    Samo, stvar je v tem, da je ne bi zmanjkalo, če ljudje ne bi bili prestrašeni.

    Podobno je s krizo. Ljudje lahko izgubijo službe zato, ker vedo resnico in se potem obnašajo racionalno: varčujejo. Ker varčujejo, se zmanjša obseg njihovih nakupov, trgovinam se dobiček zmanjša, tovarne proizvajajo manj, začne se odpuščanje. Lahko bi rekli, da če bi ljudje kljub vsemu pridno kupovali naprej, mogoče ne bi izgubili zaposlitve, država pa bi lahko medtem kaj ukrenila, da bi ublažila gospodarske probleme.

  • zirosi je rekel/-la:

    Zanimiva zgodbica, ki pa ni brez soli :D

    Soli je najbrž tam v Rusiji zmanjkalo samo v trgovinah, ne pa tudi ljudem, zate ne vem, če je to najprimernejša metafora, za trenutno krizo, kjer se je dejansko zgodilo nekoliko drugače: propadati so začeli kar trgovci s soljo in še tisti, ki niso propadli nočejo trgovati med seboj.
    Drugi problem pa je najbrž res v tem, da ljudje dejansko niti ne morejo varčevati – ker so že zdavnaj v minusu. Marx bi se veselo nasmejal in rekel, da je neumnost, misliti, da je potrošnja lahko enako produktivna kot produkcija sama.
    Čeprav je res, da sta osnovni gonili ekonomije pohlep in strah, se mi vseeno zdi ta psihološka razlaga preveč enostavna, da ne rečem kar nojevska – to, da so izginili bilijoni dolarjev, ni samo psihološko dejstvo…

  • jin je rekel/-la:

    Samo, a veš, da nikakor niso v krizi proizvodnje. Prej v krizi zaupanja. Na pufu pa sloni vsa ekonomija. Če pogledaš, na kakšen način pa se je svet rešil po veliki depresiji? Z zapravljanjem države, ki je trošila več, kot je imela. Zadolževanje zna tudi delovati. Včasih.

    Kaj veš, mogoče tudi v tem primeru. Mislim, da je tudi Krugman svetoval, da se država naj ne ozira na svojo zadolženost, ker je zapravljanje recimo za infrastrukturne projekte v tem primeru še najboljša opcija.

    Kar se tiče laži – ta spada tukaj noter. Država se lahko trudi s svojo gospodarsko politiko, če ljudje še naprej normalno zapravljajo. Seveda je denarja še zelo veliko, sicer bi bile trgovine prazne. Kar niso. Bolje, da se ljudje ne zavedajo, kaj jim grozi in lepo živijo naprej, kot pa da jih zagrabi panika in začnejo kopičiti svoj zaslužek – to bi bila potem ta plemenita laž.

    Ah, o denarju. Saj veš, da te bilijone dolarjev preprosto tiskajo in da imajo pokritev samo zaradi tega, ker jih Kitajci kupujejo? Dejansko, je vse to iz nič ustvarjen denar, ki pa vseeno poganja gospodarstvo. Še enkrat, v tem trenutku produkcija ni noben problem. Problem je zaupanje, problem je zadolženost velikih akterjev, ampak tudi to se da preseči, če se vrne zaupanje in države povlečejo prave poteze.

    Če smo že pri tem, ne verjamem, da bodo državniki dovolj pametni :) Na žalost.

  • zirosi je rekel/-la:

    Vem, da produkcija sama ni problem (načeloma sploh nikoli ni problema, dokler se ne ugotovi, da je problem), največji problem je v potrošnji, saj se je že zdavnaj izkazalo, da ne moremo potrošiti toliko, kot lahko naredimo.
    Glede pufa drži, vendar pa ne bi v to dajal kar cele ekonomije – na pufu je baziran “samo” finančni sektor, za katerega pa se reče, da predstavlja “kri” ekonomije. Konec koncev pa “kredit” pride iz “credo”, se pravi iz vere. Potrebno je verjeti, da bodo nekoč krediti plačani. Čeprav je kri najbrž tule precej neustrezna metafora in bi mogoče morali iti bolj v smer prebavil.
    Lepa je primerjava med .com krizo in sedanjo, za tisto krizo lahko rečemo, da je bila produktivna, saj je na njeni podlagi (v ZDA) prišlo do vzpostavljanja infrastrukture, medtem ko gre ta kriza v smeri prerazporejanja moči. Kitajci in Arabci že delujejo v tej smeri, da počasi onemogočijo tiskarno dolarjev, prav tako pa se lahko zgodi, da bo dokončno padel mit o gospodarski rasti – vsaj za “zahodni svet”.
    Finta zaupanja je ravno v tem, da je potrebno zaupati v sistem: in če zaupamo v ta sistem, potem, zaupamo tudi v to, da bo nekoč potrebno poravnati vse dolgove in tu se spet izkaže velika hipokrizija: tistih, ki so skozi ta sistem nategovali vse ostale in sedaj cvilijo o tem, da ostali ne zaupajo več njim in sistemu pa čeprav je jasno, da so oni prvi, ki ta sistem sesuvajo, če bi prišlo do plačevanja njihovih obveznosti, zato je po moje problem na višjem nivoju: na tistem, na katerem so Kitajci krepko pomnožili svoje zaloge zlata; na tem nivoju “navadni ljudje” sploh nimamo izbire (razen te, da je vsekakor dobrodošlo, če še vedno znamo kmetovati ali vsaj loviti).

  • bp je rekel/-la:

    Branko Gradišnik predlaga naravnost genialno rešitev:
    Ves svoj denar odnesimo v banke in ga vežimo kot dolgoročni depozit.
    Nato pa za tekoče potrebe od bank najemimo kredit.
    Tako bomo spodbudili varćevaje in s tem ponudbo denarja in hkrati povpraševanje po novih kreditih. Kriza rešena.

    Ali pa kar direktno prepustimo cel svet v upravljanje bankirjem. Kar pa že itak počnejo, pravi Marjanca in tudi pregovor. :D

  • [...] lagal nam je Rupelj, ki bi lahko postal kralj in seveda nam je lagal tudi zmagovalec med lažnivci Karel Erjavec… Menda obstaja tudi dolg spisek politikov, ki so še zamolčali svoje premoženje (France [...]

Napiši odgovor

Modrosti...

Bolje z modrim jokati, kakor z neumnim peti.

( ljudska modrost)

Iz Twiterja
zirosi: RT @mmirabilis: if u missed it: friday #49 Breakfast of champions :) #dailydoodle http://t.co/pyBg2dIx
7 hours ago
zirosi: Jamskega medveda - se reče tisti kosti, na katero so taminski neandertalci piskali. #jamskega
1 day ago
zirosi: Džez Cerkno!
1 day ago
zirosi: @TeaLogar Kolikor moči toliko pravic...
1 day ago
AngelMist666: @zirosi awe thank you sweetie!! A very nice Happy birthday 2 wake up too:) *Hugs* xxx
2 days ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]