Išče se beseda (za) bulšit

Prevajanje, naj bi bilo več kot zgolj prenašanje istega pomena iz besed enega jezika v drugega, delovalo naj bi kot medkulturno posredovanje, ki bi iskalo vzporednice med vrednotami dveh kultur. Ena od pomembnih besed, ki k nam prihaja iz angleščine je »bullshit«, ki pa pri nas nima dobre vzporednice, ki bi lahko v celoti zajela njen pomen in njeno uporabo. Poleg tega pa bulšit postaja tudi strokovni termin, ki opisuje resnici nezavezano govorjenje, ki ga ravno zaradi njemu lastne narave ne moremo označiti za laž.

“Bullshit” (tudi bullcrap”, “bullplop”, “horseshit”, ali šaljivo bovine deficate”) je pogost angleški vzklik pogost v ameriški angleščini, v britanski angleščini je primerljiv z “bollocks”*, vendar se za razliko od slednjega »bulšit« nanaša skoraj izključno na govorjenje in izgovorjeno, medtem ko se »jajca« uporabljajo tudi širše.

Najpogosteje se uporablja v povezavi z zavajajočimi, nekorektnimi oziroma napačnimi načini izražanja ali izjavami.

»Bull« v pomenu nesmisla datira v 17. stoletje (Concise Oxford Dictionary) medtem, ko naj bi se “bullshit” prvič pojavil v slengu leta 1915 v splošno uporabo pa prešel med drugo svetovno vojno. Beseda “bull” najbrž izhaja iz stare francoske “boul”, ki pomeni “prevaro, nepoštenost”.

Nekateri načini rabe »bulšita«:

  • Izražanje »dejstva«: bulšit se pogosto uporablja za opisovanje izjav, ki jih podajo ljudje, ki se več ukvarjajo z odzivom občinstva kot pa resničnost ali točnost izjave; takšnih izjav lahko najdemo največ v politiki in reklamarski industriji.
  • Nezavezujoče blefiranje, ki še ni čista laž: “bulšit« je pogosto način govorjenja, kjer se vede zavaja ali pretirava, kjer nekdo preko nekega osnovnega znanja ali poznavanja besed, prepričuje občinstvo, da ve veliko več, čeprav samo »vleče iz riti.” »Sralec« ponavadi ve, da je njegova izjava neresnična, pretirana oziroma kako drugače zavajajoča ali pa ga njena dejanska točnost tako ali drugače sploh ne zanima, preko tega načina pa se poskuša izogniti obtožbi laži.
  • Bela laž: dobronamerno prikrivanje svojega pravega mnenja.
  • Neformalno čvekanje: običajno pogovarjanje brez vsake vrednosti oziroma pogovarjanje o nepomembnih rečeh.
  • Nesmisel: bulšit se pogosto nanaša na odvečne, pretirano kompleksne, nerazumne, nadležne, žaljive ali drugače zoprne zahteve, napotke, navodila, pravila, razlage, zakone, pojasnjevanja in druge verbalnosti.

Kako torej posredovati besedo »bullshit« v Slovenščino, da bi Slovenščina čim več pridobila, beseda sama pa čim manj izgubila na svojem pomenu in uporabi. Načeloma se zdi najboljše kar neposredno poslovenjenje v »bulšit«, za »bullshiting« pa bi lahko ohranili glagolnik »sranje«, ki se že uporablja v besednih zvezah, kot je: »Ne serji!« Obstaja pa tudi nekaj slovenskih ustreznic, ki pa po moje le slabo ujamejo poln pomen bulšita, saj se izkažejo za pomensko preširoke ali pa preozke:

  • neumnost – in govorjenje neumnosti bi bila najboljša, vendar pa ima hkrati neumnost širši pomen od zgolj verbalnega, saj krepko presega jezikovno-verbalno polje, ki ga pokriva bulšit,
  • bedarija – bi lahko ustrezala, če ne bi imela podobnih težav kot neumnost – tudi bedarije se lahko počne,
  • sranje – tudi sranje je vse prepogosto uporabljeno kar za opis stanja ali situacije,
  • nesmisel – bulšit je lahko tudi popolnoma smiseln kot na primer blef,
  • jajca – podobno kot »bollocks«*, poleg tega pa ima tudi določene pozitive rabe, ki jih pri bulšitu ni.

Vsi dodatni predlogi in ideje dobrodošli.

*bollocks – (jajca/moda)

»Bollocks« je beseda anglo-saksonskega izvora, ki pomeni moda/jajca. Beseda se v britanski angleščini pogosto figurativno uporablja kot samostalnik, ki pomeni »nesmisel«, vzklik, ki sledi manjši nezgodi ali nesreči, ali pridevnik, ki pomeni “slaba kvaliteta” ali “neuporabno”. Hkrati pa se uporablja tudi v narečnih frazah kot “the dog’s bollocks” in “top bollock(s), ki se ponavadi nanašajo na , nekaj, kar se občuduje, je odobravano ali celo spoštovano. Podobno kot tudi v Slovenščini nekaj nekvalitetnega razlašamo za jajca, hkrati pa je za marsikaj potrebno imeti jajca.

“Bollocks!” je lahko uporabljen kot samostojen vzklik, ki izraža močno nestrinjanje. Neko izjavo odklanja kot nesmisel, podobno kot “bullshit”, vendar pa je v svojem poudarku in samoumevnosti precej močnejša, saj lahko preide celo v grajanje.

Beseda”bollocks” je lahko uporabljena za razkrinkanje določene laži, nekorektne izjave, krivične situacije, nesreče ali skrivanja.

2 odzivov na “Išče se beseda (za) bulšit”

Napiši odgovor

Modrosti...

Pipca, konja in ženske ne posojaj nikomur.

( ljudska modrost)

Iz Twiterja
AngelMist666: @zirosi Hmm sarcasm ?? ;) Lol
3 days ago
zirosi: @RagnarBelial :D pri turih se začne...
4 days ago
RagnarBelial: @zirosi Se posebej, ce imas kake velike mozolje, ker lahko pocijo ..
4 days ago
zirosi: @RagnarBelial Boljš kot pa kamen v hrbet. ;)
4 days ago
zirosi: Še kukri da se spolira pal pa akcije! (mesarjeu kvartet je pa itak že dast nabrušen)
4 days ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]