Premiki

Obetajo se nam premiki. Spet bo treba premikati kazalce, ker so menda nekateri naračunali, da bi bilo tako bolje, da bi bili bolj učinkoviti. Seveda je ideja zlata vredna, prvi pa se je menda na to spolnil Benjamin Franklin, ki je med bivanjem v Parizu dobil idejo, da bi s topovskimi salvami pozdravljal sončni vzhod in budil Parižane, ki menda niso vstali do poldneva, zvečer pa so neracionalno trošili sveče in energijo za večerno luč – če bi svojo idejo tudi realiziral, najbrž nikoli ne bi postal predsednik, saj bi ga najbrž kdo od učinkovitejših Francozov prej obesil za jajca.

Kakorkoli že, ekonomisti so menda tisti, katere lahko krivimo tudi za vsakoletne premike kazalcev konec marca na tako imenovan poletni čas, ko po konvenciji vstanemo uro prej kot po sončni uri. Med prvo svetovno vojno je poletni čas uvedla večina evropskih držav, Rusija in ZDA. Med drugo svetovno vojno so imeli ZDA, Velika Britanija in nekatere druge države celo leto ure naravnane na poletni čas, da bi prihranili energijo za luč.

Vendar pa se danes tale prihranek pri luči menda ne splača v takšni meri, kot so vrli računarji predvidevali – konec koncev so prve meritve naredili šele konec 70 prejšnjega stoletja in ugotovili, da v najboljšem primeru »prihranimo«  le slab odstotek, ki  se z naraščanjem uporabe klimatskih naprav drastično zmanjšuje. 

In ker ni nobenih »ekonomskih« argumentov se pojavijo novi – recimo zmanjšanje nesreč ali celo kriminala, čeprav tega ni še nihče zares dokazal, nekateri pa so celo mnenja, da bodo tako imeli več časa za popoldansko rekreacijo.

Zares pa obstaja samo ena prednost: da lahko jeseni porabimo to, kar smo si vzeli pomladi. In dejansko je tale ura tista ekonomska vrednost, ki se nič ne zmanjša in smo je vsi deležni v isti meri, hkrati pa smo je deležni vsi, kateri imamo to srečo, da lahko vsako leto dvakrat premikamo kazalce.  Le kaj bi mi brez ekonomije?

3 odzivov na “Premiki”

Napiši odgovor

Modrosti...

Kar je v roki, ni laž.

( ljudska modrost)

Iz Twiterja
AngelMist666: @zirosi Hmm sarcasm ?? ;) Lol
2 days ago
zirosi: @RagnarBelial :D pri turih se začne...
4 days ago
RagnarBelial: @zirosi Se posebej, ce imas kake velike mozolje, ker lahko pocijo ..
4 days ago
zirosi: @RagnarBelial Boljš kot pa kamen v hrbet. ;)
4 days ago
zirosi: Še kukri da se spolira pal pa akcije! (mesarjeu kvartet je pa itak že dast nabrušen)
4 days ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]