Heil Haider
Malo po prazniku ob 88 letnici koroškega plebiscita* je slovenska narodnostna skupnost dobila od svojega glavarja v Celovcu ultimativno darilo. Avstrija pa je izgubila svojega drugega Adolfa.
Heider tako že piše piše zgodovino - upam, da kje v slovanskih nebesih ali pa kot reiciklaža v kakšnem Tibetancu, Kurdu ali pa mogoče Basku (najbolje bi bilo, da bi se njegova nacistična dušica reciklirala kar v koroškem Slovencu)…
Res ne vem, zakaj naj bi o mrtvih govorili vse lepo, če pa o nekaterih to preprosto ni mogoče - med včerajšnjim gledanjem Studia City bi mu ob njegovih oholih izjavah po volilnem uspehu najraje pregriznil vrat.
Heider je mrtev - naj živi Haider!
*V skladu z odločitvami pariške mirovne konference je 10. oktobra 1920 na avstrijskem Koroškem potekal plebiscit o državni pripadnosti. Avstrijsko Koroško so predhodno razdelili na cono A, kamor se je umaknila vojska kraljevine SHS, in cono B, ki jo je zasedla Avstrija. V coni A se je 59 odstotkov volilnih upravičencev izreklo v prid Avstrije, 41 odstotkov se jih je izreklo za Kraljevino SHS. Volilna udeležba je bila skoraj 96-odstotna. Tako je glasovanje v coni B severno od Drave, ki je bila pod avstrijsko upravo, odpadlo. Karavanke so postale del meje med državama, Slovenci pa so postali narodna manjšina na avstrijskem Koroškem.
P. S.
Heider sploh ni bil s Koroškega - na Koroško se je podal, ker je ugotovil, da bo tam najbolje uspeval s svojo nacistično politiko; ne pozabimo, da je Avstrija tudi rojstna dežela nacizma…
Haderjeve besede same ga kar lepo opišejo:
Vodstvo te države je gnilo, podkupljivo in pohlepno. Mi bomo v tej deželi naredili spomladansko čistko.
Človek pa mora imeti tudi pogum, da spričo problema, ki je na Dunaju vedno bolj pereč, vpraša, ali je nujno, da imamo pri 140.000 brezposelnih trenutno v državi 180.000 gastarbajterjev.
Poljski je šlo dobro le, ko so tja kot kolonizatorji prihajali nemški kmetje.
V resnici je ideja multikulturnosti instrument levice, predvsem v Nemčiji, za instrumentalizacijo patološkega samosovraštva do lastnega ljudstva.
Sleherni bušmanski črnuh bo v prihodnje imel možnost, da svoje rojake zdravi v Avstriji.
Če je /kancler Viktor/ Klima za širitev EU proti vzhodu, pa naj gre kandidirat na Češko.
/Kancler Franz/ Vranizky bi moral res kaj storiti zase. Saj si vendar kmalu ne bo mogel zapeti hlač.
Vranitzky je bilderberger, jaz pa vem, da prostozidarji počenjajo vse mogoče.
Obstaja salonski marksist Heinz Fischer, predsednik parlamenta /danes predsednik avstrijske republike/, ki vedno potuje v moskovsko dumo, da bi mu tam dali informacije in navodila.
Osvoboditev Avstrijeje bila zgolj svoboda sovjetov, posiljevalcev, Stalina in tistih, ki vedrijo in oblačijo na državni radioteleviziji, svoboda za levico.
Vi bi radi ukinili kanclerski položaj?
Kanclerja zlahka pogrešamo.
Avstrija v resnici ni nobena delujoča demokracija, ampka avtoritarna demokracija v razvoju pod nadvlado licenčnih strank, ki so ju dovolile zasedbene sile, ne pa ustanovilo prebivalstvo. /…/ V resnici doživljamo ponovno rojstvo avstrofašizma.
Pisemske bombe ob začetku predvolilne kampanje, kdo bi tukaj še verjel v naključje?
Priseljevanje tujcev je treba ustaviti. Menda se nismo zastonj bojevali s Turki.
Levičarski kulturni totalitarizem v zavezništvu med kulturnim ministrom, zveznimi gladališči in državno monopolno radiotelevizijo obvladuje tako imenovano duhovno življenje. /…/ Življenje v avstrijskem kulturnem fašizmu je zaskrbljivo in depresivno. Kulturi manjka kulture. /…/ Brez kulturnega boja za obrambo vrednot ni mogoče premagati levičarskega kulturnega fašizma.
Deloma ORF /avstrijska radiotelevizija/ spominja na romunsko v najboljših časih.
Ko bom prišel na oblast, se bo v novinarskih redakcijah manj lagalo in več pisalo po resnici.
Bolj kot je FPÖ uspešna, bolj se desetletja utrjevani sistem strankarske oblasti razkriva, toliko glasneje trobi medijska lovska druščina k pogromu. Česar ni mogoče v demokratični tekmi, naj bi bilo doseženo preko novinarskih redakcij.
Pravzaprav je politično-moralno izdaja države, če nekdo proti dejstvom in vedenju iz strahu pred političnimi izzivalci v tujini ogroža ugled lastne države.
To državo na številnih področjih vodi moralno neženirana avtoritarna psevdoelita.
Na oblasti imamo desnofašistoidno vlado, ki bi jo predsednik države moral odstaviti.
Politični sistem je že dolgo zrel za naskok.
Reprezentativna demokracija se je izpela.
Vi, ki tam zadaj vpijete, ko bom jaz imel besedo, boste sapo še potrebovali. Za delo.
Še danes dobivajo bivši pripadniki partizanskih enot, ki so odgovorne za grozodejstva nad civilnim prebivalstvom na Koroškem, visoka državna odlikovanja. Čudno domoljubje.
Treba je tudi upoštevati, da /…/ na Koroškem ni niti enega samega brezposelnega pripadnika slovenske narodnostne skupnosti, da pa je prav na Koroškem v zimskih mesecih, a tudi sicer, med mlajšimi ne nezanemarljiva stopnja brezposelnosti.
Za zagotovitev socialne države je boljše imeti več koroških družin z veliko otroki kot priseljence iz tujine.
* Navedki so iz knjig
Haider, beim Wort genommen (Haider, prijet za besedo), Hubertus Czernin, 2000
Handbuch des österreichischen Rechtsextremismus (Priročnik o skrajni avstrijski desnici), več avtorjev, 1993
Die Freiheit, die ich meine (Svoboda, ki jo imam v mislih), Jörg Haider, 1994
Haider wörtlich - Führer in die Dritte Republik (Haider dobesedno), Brigitte Bailer Galanda, 1995
Haiders Kampf (Haiderjev boj), Hans-Henning Scharsach, 1992
in nekaterih časopisnih člankov.
http://razgledi.net/blog/2008/10/18/jorg-haider-dobesedno/#more-2901
Prispevajte komentar