Kateri tip pivca ste?

Britanski znanstveniki so med kampanjo proti zloglasni britanski “kulturi” popivanja, ki jo želijo britanske oblasti vsaj omiliti, če ne že odpraviti ugotovili, da uživalce alkohola lahko kategoriziramo v devet različnih tipov – od depresivnih osamljenih pivcev do mačističnih razgrajačev. 

 “Znanost” jih je pripeljala do naslednjega spiska:

  • Prvi tip uživalcev alkohola so poimenovali “pivci za zmanjšanje stresa”, ki spijejo kak kozarček po zaključku težkega delovnega dne. Sem spadajo predvsem ženske in moški srednjega razreda.
  • Drugi tip so “pivci v skupnosti”, ki pijejo, da bi pripadali neki skupini. Tu so večinoma moški in ženske nižjega srednjega razreda, ki pijejo v večjih skupinah.
  • Tretji tip so “hedonistični pivci”, ki potrebujejo stimulacijo in se želijo sprostiti. Pogosto gre za ločence z odraslimi otroki, ki imajo tudi ekshibicionistične težnje.
  • Četrti tip so “mačistični pivci”, ki večino svojega prostega časa preživijo v pubih in pivnicah, sem naj bi spadali bili moški vseh starostnih razredov.
  • Peti tip so “prijateljski pivci”, ki večinoma pijejo zato, da ostajajo v stikih s svojimi prijatelji.
  • Naslednji so “konformistični pivci”, ki jih žene želja po pripadnosti neki skupini. Običajno gre za moške, stare med 45 in 59 leti.
  • Sedmi tip so poimenovali “pivci iz dolgočasja”. Gre za pivce, ki pijejo, da jim hitreje mine čas in da razbijejo vsakodnevno monotonijo.
  • Osmi tip so “depresivni pivci”, ki pravzaprav težijo k udobju ali pa občutku varnosti. V tej skupini so ljudje vseh starosti, obeh spolov in vseh družbenih razredov.
  • Zadnji, deveti tip pa so poimenovali “odvisniki na meji”, ki imajo pub za svoj drugi dom. Obiskujejo ga redno, v vseh obdobjih dneva, med tednom in konec tedna. Pogosto tudi zelo hitro pijejo.

 

Tako je torej svet bogatejši še za eno kvazi znanstveno klasifikacijo, s katero so se znanstveniki vključili v informacijsko kampanjo britanskih zdravstvenih oblasti, da bi prekinili tradicijo, po kateri se je za dober večer zunaj potrebno prekomerno opiti. S tovrstno kategorizacijo želijo ljudi opozoriti na probleme in jim pojasniti posledice njihovega obnašanja, da bi jim tako pomagali pri spremembah na bolje, pojasnjujejo v Londonu. Koliko pa je pri vsem tem prave znanosti in kje se nahajamo pa je prepuščeno pivcem samim – odvisno od dneva in Lune.

Napiši odgovor

Modrosti...

Kdor predolgo meri, ne zadene zveri.

( ljudska modrost)

Iz Twiterja
zirosi: RT @mmirabilis: if u missed it: friday #49 Breakfast of champions :) #dailydoodle http://t.co/pyBg2dIx
7 hours ago
zirosi: Jamskega medveda - se reče tisti kosti, na katero so taminski neandertalci piskali. #jamskega
1 day ago
zirosi: Džez Cerkno!
1 day ago
zirosi: @TeaLogar Kolikor moči toliko pravic...
1 day ago
AngelMist666: @zirosi awe thank you sweetie!! A very nice Happy birthday 2 wake up too:) *Hugs* xxx
2 days ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]