zirosi

Arhiv za september, 2008

Sigmund Freud

Na današnji dan leta 1939 je v Londonu pri 83 letih umrl filozof, psiholog, mislec in utemeljitelj sodobne psihoanalize Sigmund Freud.

Freud se je rodil v Freiburgu (današnji Pribor, Češka), 6 maja, 1856, in obiskoval univerzo na Dunaju. Pri treh letih starosti se je njegova družina preselila v Leipzig, ker so bili na begu pred proti židovskimi nemiri, ki so divjali v Freibergu. Kmalu zatem pa se je družina ustalila na Dunaju, kjer je preživel večino svojega življenja.

Poglej nadaljevanje

Psi lajajo karavana pa gre dalje. Iz političnih obljub se ponovno spuščamo na nivo “politične realnost”, ki je menda rdeča. Govori se, da so zmagali bivši komunisti – vsaj tako poročajo tuji mediji, ki pa pozabijo povedati, da so premagali bivše komuniste.

Poglej nadaljevanje

Menda se je začel predvolilni molk in je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala h glasovanju za enega izmed kandidatov ali političnih strank, zagotovo so naši zakonodajalci imeli s tem zakonom najboljše namene, čeprav so predvsem pokazali to, da imajo nas “volivce” za navadne vole, ki jih je mogoče zmanipulirati kadarkoli kar takole spotoma  - še posebej pa tik preden bi oddali svoj glas. Menda pa so pozabili prepovedati tudi pozivanje, k temu, da se sploh ne voli nikogar.

Poglej nadaljevanje

Zanimiv pristop: kako bi lahko kemijske analogije pojasnile veliko več ali pa vsaj toliko kot vse ostale. Poleg astronomsko-astrološke, živalske, drevesne, indijanske, neštetih psiholoških in ostalih bolj ali manj pesniških, smo končno dobili tudi nekoliko bolj znanstveno klasifikacijo –  klasifikacijo in razlago (spolnih) odnosov na kemijski način.

Poglej nadaljevanje

Ali bo celotna zadeva s Patrio kdaj popolnoma pojasnjena, je vse bolj odvisno predvsem od Fincev in mogoče še od Avstrijcev, saj postaja vse bolj očitno, da so na naši strani interesi tistih, ki imajo večino niti v svojih rokah povsem nasprotni.

Poglej nadaljevanje

Voliti ali ne voliti, to je vprašanje. Če je verjeti predvolilnemu napihovanju, smo naravnost pred zgodovinsko izbiro, od katere je odvisno takorekoč vse. Spet nas čaka “praznik demokracije” in “praznik” je tukaj resnično pravi opis: čaka nas dan prazne demokracije; demokracije, ki je nekakšen nadomestek forme tega, čemer bi lahko rekli vladavina ljudstva, po kateri bo spet vse tako, kot je bilo. Za primer samo poglejmo izbiro med glavno polarizacijo, ki je še najbolj podobna izbiranju med tem ali naj me boli zob ali glava.

Poglej nadaljevanje

Vsekakor je popolno naključje, da je najslavnejši prvi in najbolj pošten minister za finance preko svoje stranke začel z akcijo za zbiranje  30 000 podpisov za spreminjanje ustave v smeri, da bi dobili dva nova poslanca: enega za zamejske Slovence in enega za Slovence, ki živijo drugje v tujini – zdomce.

Poglej nadaljevanje

Zadnje čase opažam, da nas zajema prava klimatološka psihoza, saj ga takorekoč ni dneva, ko nam ne bi ta ali oni medij preko svojih novinarjev, politikov in »strokovnjakov« vbijal v glavo, da se dogajajo podnebne spremembe, da se vreme spreminja in da ne bo nič več tako kot je bilo ali kot smo navajeni. Zadeva niti ni tako moteča, dokler to govorijo strokovnjaki in potem za njimi po papagajevsko ponavljajo novinarji. Problematična pa postane, kot o začnejo govoriti politiki in ko se izkaže, da nam to vedno znova ponavljajo le eni in isti strokovnjaki, za katere se na koncu izkaže, da jih plačujejo ti isti politiki, katere plačujejo eni in isti ljudje ter da je vse skupaj vedno bolj podobno pranju možganov, kot pa nekemu poročanju o dejanskem stanju stvari ali resni znanosti. 

Poglej nadaljevanje

V Dnevniku je zanimivo sporočilo iz Ministrstva za zunanje zadeve, ki gre nekako takole:

Ob vprašanjih, zakaj je Rupel javnosti sporočil vsebino pogovora in ali je posredoval avtentično izjavo veleposlanice, so nam s slovenskega zunanjega ministrstva včeraj sporočili, da ima minister pravico javnosti pojasniti vsebino svojih pogovorov v korist države. “Minister ima – v nasprotju z novinarji – dolžnost, da ščiti interese države,” so dodali. In zagotovili, da so ministrove navedbe točne, saj: “Minister Rupel ne laže.”

Govori se, da je nekoč Russell vprašal Moora, ali je vedno povedal resnico, in da je smatral Moorov nikalni odgovor za edino neresničnost, ki jo je Moore kadarkoli podal. Le malokdo je imel bolj pretanjen nos za paradokse kot Russell. Vendarle pa mu vseeno ni uspelo ugotoviti, da v primeru, če bi bile vse Moorove druge izjave resnične, Moorov negativni odgovor ni bil samo neresničen, temveč tudi paradoksen.

Poglej nadaljevanje

Ob vsem tem padajočem ometu in vseh ostalih neprilikah v šentviškem predoru se je končno oblikoval ožji krog krivcev za celotno zadevo. In tako naš najboljši gradbenik pokliče k sebi na zagovor glavne tri osumljence za padajoči omet:

1. pesek,

2. mivko in

3. cement.

Prvi pride na zagovor pesek in kar takoj pove, da on že ni kriv, da je njega bilo dovolj.

Naslednja pride mivka in pove, da je ni bilo niti preveč niti premalo.

Zadnji pa pride še cement in reče:

“Mene pa raje pustite pri miru, mene tukaj sploh ni bilo zraven!”