Pokrajine so (samo) politična realnost

Človeka prav zaboli srce, ko posluša, kaj vse izgubljamo, ker (še) nimamo pokrajin in kako bi se nam lahko danes lahko cedila med in mleko, če bi jih že imeli, zagotovo pa se bosta cedila, ko jih bomo imeli. Pokrajine so očitno tako dobra in koristna stvar, ki je tako polna pozitivnih učinkov na našo kruto realnost, da nikakor ne more biti resnična.

Najprej se je potrebno vprašati, kdo sploh potrebuje pokrajine: odgovor je, da jih potrebujemo vsi, žal pa je to odgovor, ki ga podajajo tisti, ki na vsak način zagovarjajo ustanavljanje pokrajin – to je politiki. Iz vsega tega lahko potegnem preprost zaključek, da pokrajine potrebujejo samo politiki.

Sam sem nekaj časa celo dopuščal možnost, da so pokrajine nekaj, kar bi mogoče lahko prineslo določene pozitivne učinke – čeprav me nikoli niso prepričali v to, da ne bodo povzročale nobenih dodatnih stroškov. Vendar pa sem se nesmiselnosti pokrajin, njihovega ustanavljanja in obstoja zavedel takoj, ko sem izvedel, da je število pokrajin pač »politična realnost«. Politična realnost je pač samo dogovor, do katerega so skozi svoja kupčkanja in dogovarjanja prišli politiki.

Dokončno pa me je o dandanašnji nesmiselnosti gonje okoli pokrajin in farse z referendumom, ki ima lahko več kot štiristo (več kot 400) mogočih izidov (kar nadalje pomeni, da ima tudi najmanj toliko različnih interpretacij), v Dnevnikovi spletki prepričal France Bučar, ki je lepo povedal, kaj pokrajine so (navadne upravne enote – po številu upravni okraji in pri nas hoče oblast imeti vse) in še dodatno potrdil moje prepričanje, kaj pokrajine pomenijo: pokrajine so samo fevdi za strankarske veljake srednjega razreda. Seveda je to svoje mnenje tudi odlično utemeljil: najprej z dejstvom, da pokrajine ne nastajajo avtonomno in samoupravno (kar naj bi pomenilo od spodaj z interesnim združevanjem občin na posameznem geografsko zaključenem območju), temveč dirigirano od zgoraj, nato pa še z zgodovinskim dejstvom, da so se za ustanavljanje pokrajine nekoč že zavzemali prenovljeni komunisti, ki niso vedeli, kam s svojim sredinskim kadrom. Danes pa se za pokrajine zavzemajo kar vse stranke, ki ravno tako ne vedo, kam s temi sredinskimi kadri. Vse skupaj je torej samo borba za položaje.

Skratka referendum o pokrajinah je brezsramno zapravljanje davkoplačevalskega denarja in se ga ne bom udeležil, da ne bi po nemarnem zapravljali še mojega časa.

3 odzivov na “Pokrajine so (samo) politična realnost”

  • Denis B. Bako je rekel/-la:

    Jest se ga tut nam udeležu, da si ravno sploh ne vem zakaj se gre. Če prov me je moj kolega Bifti prepričal, da se moram udeležiti vseh teh sranj ko oddajamo glasove.

    Lep pozdrav !

    Martin mn je poslal link s to stranjo, si bom vzel čas in mal pregledal.

  • Miha je rekel/-la:

    Zanimivo razmišljanje, čeprav se ne strinjam čist. To da je nekaj politična realnost, torej rezultat nekega kupčkanja ni nič posebnega. vsaka odločitev, ki pade v parlamentu je politična realnost. Tud zvcp in podobne traparije recimo. Ko gre za 2/3 večino pa pride to še bolj do izraza.
    Jaz mislim, da ta politični srednji kader itak nekje čepi in neč ne dela. To da bi jih prerazporedil na pokrajinske nivoje bi pomenilo vsaj to, da bi mogl nekej delat kar bi se vidl na ven, kar pa spet pomeni da nekaj bi se nekaj dogajal. Tud sama inercija dogajanja bi sproducirala neke dejavnosti in po moje bi pokrajine mogl narest, pa naj jih bo 6, 8, 13 al pa 14. Vsaka cifra ima prednosti in slabosti, nekaj od tega je pač politična realnost, kaj češ.
    Trenutno se dogaja, da postane nek predel slovenije virtualna pokrajina, če od tam slučajno prihaja nek dovolj močan politik z dovolj velikim lobijskim zaledjem. Zadnjič v tarči so dovolj nazorno pokazal nekatere modele tipa Anderlič ipd.
    Na referendum pa nisem šel, ker je bil itak čist prevč butast.

  • zirosi je rekel/-la:

    Meni se zdi, da še vedno ni bilo nikogar, ki bi jasno povedal, kaj naj bi te pokrajine sploh bile, zato pač vzamem na najslabšo možno izbiro, da bojo to samo še nove dodatne birokracije, ki bojo še dodatno žrle denar in čas…
    Pošteno bi bilo, da se vrže na kup pač nek denar in se reče, da naj se pač iz tega čim prej začne financirat x pokrajin, ki pa naj nastanejo od spodaj navzgor, ne pa da se vse skupaj dirigira iz najvišje oblasti, saj to pomeni, da so že v samem začetku podrejene centralni oblasti, ki jih ustanavlja…

Napiši odgovor

Modrosti...

Lahko boš ostal nepremagan, samo ne spuščaj se v boj, v katerem zmaga ni odvisna od tebe.

( Epiktet)

Iz Twiterja
zirosi: RT @mmirabilis: if u missed it: friday #49 Breakfast of champions :) #dailydoodle http://t.co/pyBg2dIx
7 hours ago
zirosi: Jamskega medveda - se reče tisti kosti, na katero so taminski neandertalci piskali. #jamskega
1 day ago
zirosi: Džez Cerkno!
1 day ago
zirosi: @TeaLogar Kolikor moči toliko pravic...
1 day ago
AngelMist666: @zirosi awe thank you sweetie!! A very nice Happy birthday 2 wake up too:) *Hugs* xxx
2 days ago
  • Občutek mraza in podhladitev Nedelja, 29 januar, 2012
    Zima z rilcem rije in z repom opleta, pravi star slovenski pregovor. In tudi v teh dneh nam menda iz Sibirije pošiljajo še nekaj zimskih temperatur v kompletu z severovzhodnim vetrom. Čeprav je so bile danes jutranje temperature enkrat višje kot včeraj pa je vreme s pomočjo vetra in oblakov naredilo tak mraz, da so […]
  • Z jamarji na Kanin Nedelja, 15 januar, 2012
    Vse skupaj je potekalo nekako v stilu bliskovite akcije: najprej me v petek pod večer pokliče Jokl in me povabi, če bi se pridružil na nekakšen zastonjkarski izlet. Ker se šenkanemu konju ne gleda v zobe, je seveda odgovor bil: itak. Preobrazba Jokl levo, Marko desno Najprej, naj se ve, da – razen po sili […]
  • Mi hribovci Torek, 24 maj, 2011
    Smo fajn ledje pa znamo se opret na roke… taqle mamo… […]
  • Navadna leska – Corylus avellana Petek, 29 april, 2011
    leska (grm) Corylus avellana Leska je za nas gošavce ena od najuporabnejših – takorekoč svetih -  rastlin in je naš najpogostejši grm, tak, da je močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni [.. […]
  • Čemaž – Allium Ursinum Petek, 22 april, 2011
    Medvedji česen so ga poimenovali Rimljani, pri nas pa se čemažu reče tudi divji česen, raste v vlažnih senčnih ali polsenčnih gozdovih. Zel zraste 25-30 cm visoko v velikih količinah, tako da dobimo prave njive. Njegov vonj po česnu je tako močan, da ga lahko zavohamo, še preden ga zagledamo. Požene zgodaj spomladi, junija naredi […]
  • Trobentica – Primula vulgaris Četrtek, 21 april, 2011
    Prva znanilka pomladi, ki je za nas uporabna, je Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris, po slovensko tudi Pomladanski jeglič), ki je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, prepoznamo jo po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do […]
  • Kronika Petek, 15 april, 2011
    Takule je bl… …pa neč drgač […]
  • Pomladanski prvaki Sobota, 19 marec, 2011
    Na prisojni legi zmaga nedvomno pripada trobenticam: ne samo, da so bile prve, brez kakršne koli panike so se prebile tudi čez novo pošiljko snega, osojni zmagovalci pa so nesporno telohi. Prišli so tudi zvončki pa mačice: Teloh   Trobentice Trobentica Pomladanski žafran (ne to niso podleski – obstaja bistvena razlika, o kateri bomo še […]