Še en boleč udarec našemu prvenstvu na svetu bi lahko bila lista živali razporejenih glede na število nevronov, ki jih premorejo. Ljudje smo s 100 milijardami šele na tretjem mestu – prehitevajo nas sloni in kiti.

Poglej nadaljevanje

Če bi Happy Mondays slučajno imeli konkurenco, bi bili najboljši!

Happy Mondays – Step On

bom še razdelal zadevo…

V teh dneh smo lahko bili priča katarzičnemu razpletu več let dolge drame, ki je čudovito razkrila celotno gnilobo naše države, predvsem njenega politčnega dela (kar ni nič novega) ter nekega drugega dela, ki si rad reče stroka.

Poglej nadaljevanje

Vse se vrača, vse se plača… Nov kandidat za odstavitev je Milan Pogačnik – kmetijski minister, ki je mimo predpisov in mimo “normalnih” strokovnih mnenj vrnil pse, ki so dokazano že napadali, namesto, da bi jih odstranili. No ja tokrat je pravici zadoščeno, saj so tokrat poklali kar lastnika Saša Beričeviča – tale nas menda ne bo več nikoli ogrožal. Njegovi kriminalski kampanjoni pa so še vedno na prostosti…

Poglej nadaljevanje

V našem vrtcu imamo samo pridne in samo poredne otroke. Če priden otrok naredi kaj dobrega, je pošteno, primerno in pravično, da ga vzgojiteljica za to dejanje pohvali – če se tako odloči. Če pa poreden otrok naredi kaj dobrega, potem ga vzgojiteljica nikakor ne sme pohvaliti, ker spada med poredne otroke? Zdi se, da je neko takšno čudno verovanje okužilo 33 posrancev iz slovenskega parlamenta, ki so vložili ustavno obtožbo proti našemu trenutnemu predsedniku.

Poglej nadaljevanje

To pa resnično ne potrebuje komentarja…

Sonny Terry & Brownie McGhee – Hootin’ the Blues

uuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii

Med spremljanjem francoskega dokumentarca o Maršalu mi je nehote ušlo, da si mogoče želim vsaj nekoliko tega občutka vere in radosti v kakšno veliko osebnost, da bi lahko videl samo njen najsvetejši del, njeno čisato idealno podobo, pod katero se nam hoče prodati. Od Tita mi je ostal samo spomin na jokanje vzgojiteljic v vrtcu, ki je mejilo na cmeravo pričakovanje apokapolipse in nekekaj dobrih vicev, naslednja množična histerija, ki sem se je spomnil, pa je bil obisk prejšnjega papeža.

Poglej nadaljevanje