zirosi

Čeprav najbrž od ukinjanja ministrstev ne gre pričakovati preveč in se že na samem začetku vidi, da vse skupaj gre po prikritih političnih mešetarjenjih, sem prepričan, da bo ukinjanje ministrstev imelo tudi določene pozitivne učinke.

Poglej nadaljevanje

Ali si lahko predstavljate neko organizacijo, na primer športno društvo, kjer bi odkrili več spolnih zlorab otrok, hkrati pa bi odkrili še interne akte, v katerih bi pisalo, kako je potrebno vsa takšna dejanja prikrivati? Ali si lahko predstavljate, da bi takšna zločinska organizacija lahko bolj ali manj mirno delovala še naprej? Ne glede na to, kako neverjetno se zdi pa imamo tudi pri nas najmanj eno takšno pedofilsko organizacijo: Rimskokatoliško cerkev.

Poglej nadaljevanje

Pa smo ga dobili: nov največji dosežek stare stare nevlade, s katerim se kar naenkrat strinjajo vsi politiki. V svoji perverznosti so mu nadeli celo visoko zveneče ime: “zlato pravilo”. Ne to ni tisto zlato pravilo, ki so ga poznali že Egipčani in pravi: Ne stori drugemu tega, česar ne želiš, da bi drugi storil tebi.

Poglej nadaljevanje

Ko je Hegel ugotovil, da se zgodovinska dejstva ponavljajo, ga je Marx dopolnil, da se najprej pojavijo kot tragedija, nato kot farsa. Hegel je pri tem imel v mislih predvsem velike zgodovinske osebnosti in dogodke, vendar pa je njegovo opažanje očitno uporabno tudi pri dogodkih in osebnostih na naši politični sceni.

Poglej nadaljevanje

Dva junaka, dva svetova.

Postalo je že popolnoma vsakdanja stvar, da naši politiki, ki zasedajo najvišje položaje govorijo neumnosti, bedarije in večkrat tudi čiste laži. Njihovo govoričenje se sicer največkrat nahaja na območju bulšita in ga zato največkrat preprosto preslišimo, nekatere izjave pa pridejo iz ust politikov, ki zasedajo tak položaj, da ob določenih izjavah človek dobi kurjo polt – še posebej, če bi se izkazalo, da je na njih tudi kaj resnice.

Poglej nadaljevanje

Vse skupaj se vleče že dlje časa, vedno huje pa postaja od sprejetja novega zakona. Javni zavod RTV Slovenija so ugrabili. Namesto njega pa smo dobili javno hišo RTV Vatikan. Laži, sprenevedanja, napačna navajanja in zavajajoča povzemanja so postala žalostno dejstvo delovanja tega zavoda.

Poglej nadaljevanje

Christopher Hitchens

Videti je, da se tudi Matilda trudi dosegati še zadnje letošnje kvote in tako nam je precej pričakovano vzela tudi Christopherja Hitchensa, angleškega pisatelja, ki je živel v ZDA in pisal za takorekoč vse omembe vredne medije. O njegovi veličini se lahko prepričamo najprej prek odzivov na njegovo smrt, ki jih takorekoč ni mogoče prešteti. Poleg hvale njegove pronicljivosti, elokventnosti in kritičnosti pa je v vseh teh odzivih mogoče zaslediti še nekaj:  nihče se ni z njim povsem strinjal.

Poglej nadaljevanje

Nauk, ki ga lahko potegnemo iz zadnje basni o sovražnem govoru, bi bil tak, da večina teh, ki o njem najbolj govorijo, živi z glavami globoko v lastni riti. Iz sovražnega govora, ki je kaznjivo dejanje, za katerega je zagroženih do par let zapora, jim je uspelo narediti gnojnico kvazipolitične nekorektnosti, ki je uporabna predvsem za polivanje po nasprotni strani.

Poglej nadaljevanje

Zaskrbljujoče dejstvo je, da med našimi politiki prevladujejo politikanti, medtem ko za nikogar od aktivnih politikov ne moremo reči, da je državnik v smislu Ivana Omana, Franceta Bučarja ali do neke mere celo Janeza Drnovška. Kučana med državniki zaenkrat ni, oziroma je izpadel iz te lige v teh dneh, najlepše pa ga je izločil Ivan Oman z naslednjo izjavo (Dnevnik):

Če bi hoteli državi dobro, potem naj novo vlado sestavita največja tekmeca – Zoran Janković in Janez Janša, vse drugo je tako in tako drobiž. Logično je, da bi bil v taki vladi glavni tisti, ki je močnejši. Logično bi tudi bilo, da bi eni in drugi požrli neumnosti, ki so jih govorili pred volitvami, in bi v interesu države sedli skupaj. To je edini način, da bo ta država delovala. Zdaj je ogrožena, saj vlada ne more storiti ničesar, če ji vedno nekdo meče polena pod noge.

Poglej nadaljevanje

Največji poraženci teh vpolitev so zagotovo razni anketarji oziroma, kot si radi pravijo sami, raziskovalci javnega mnenja. S svojimi raziskavami so namreč dokazali predvsem to, da so njihove napovedi nekje na nivoju branja iz kavne vsedline. Skupaj z anketarji pa je izgubila tudi večina politikantskih krjavljev, ki si prisvajajo nazive političnih analitikov.

ankete (Razgledi.net)

Poglej nadaljevanje